Predsednik državnega zbora Milan Brglez je poudaril, da živimo v času, v katerem so dojemanja naših izkustev ter oblikovanje naših misli znova na preizkušnji. Foto: BoBo
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je poudaril, da živimo v času, v katerem so dojemanja naših izkustev ter oblikovanje naših misli znova na preizkušnji. Foto: BoBo

kot most med tragično preteklostjo ter svetlejšo prihodnostjo, ki smo jo dolžni graditi prav vsak dan.

Kot je v poslanici spomnil Brglez, je evropski parlament aprila 2009 sprejel resolucijo, v kateri je pozval, da se 23. avgust razglasi za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Po njegovih besedah je ta resolucija tudi del idejne in vrednotne podlage, ki je tlakovala pot k temu, da bi sleherna žrtev totalitarizmov, ki je svojo tragično usodo doživela na ozemlju Slovenije, našla dokončni mir in pokoj.

Resolucija, tako Brglez, v svojem bistvu evropskim državljanom "sporoča, da izključna pravica do razlage naših zgodovinskih izkušenj in tkanja kolektivnega spomina ni in nikoli ne sme pristati v rokah političnih strank, organov in institucij". Obenem po njegovih besedah sporoča tudi, "da se naše dojemanje totalitarizmov – kljub svoji neizogibni političnosti – ne sme izgubiti v vrtincu brezobzirne in vase zagledane politike moči". Kot je opozoril, je politika moči, temelječa na odtujevanju človeka od svobode, samozavedanja in medsebojnega spoštovanja, namreč kraj, v katerem totalitarizem išče svoje zatočišče.

V skupno prihodnost s konkretnimi dejanji
"Živimo v času, v katerem so dojemanja naših izkustev ter oblikovanje naših misli znova na preizkušnji. Ko dopustimo, da se zamegli meja med lažnim in resničnim ter sprejmemo navidezno resnico zaradi njene priročnosti in preprostosti, lahko kaj hitro dopustimo, da nestrpnost premaga sprejemanje, da sovraštvo premaga sožitje, da bes premaga pomiritev," je opozoril Brglez, ki meni, da tudi Slovenija pri tem žal ni izjema.

Kot politik in predvsem kot človek Brglez, kot je zapisal, ostro obsoja in obžaluje zavržne zločine totalitarizmov na slovenskih, evropskih in svetovnih tleh, zločine nacizma, fašizma in zlorab komunizma. Žrtve totalitarizmov po Evropi so po njegovem mnenju tragičen, a pričujoč dokaz, da se moramo silam, ki stremijo k razčlovečenju posameznice in posameznika, brezpogojno upreti.

"Srž našega upora moramo najti v naši zavezanosti demokraciji, solidarnosti ter spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, ki pripadajo slehernemu človeku zgolj zaradi tega, ker je človek," je zapisal Brglez in poudaril, da smo svetlejšo skupno prihodnost dolžni s konkretnimi dejanji graditi vsak dan, ne le ob dnevih spominjanja.