Na pročelju hiše predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča naj bi po poročanju nekaterih spletnih portalov neznanci narisali črno pest (slika je simbolična). Simbol so neznanci narisali tudi na cerkev v Litiji. Foto: MMC RTV SLO
Na pročelju hiše predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča naj bi po poročanju nekaterih spletnih portalov neznanci narisali črno pest (slika je simbolična). Simbol so neznanci narisali tudi na cerkev v Litiji. Foto: MMC RTV SLO

Mi smo veseli te odločitve ustavnega sodišča. Zlasti tega, da je v teh pregretih časih nekdo ohranil trezno glavo, razmislil o plusih in minusih: na eni strani pravica ljudi do referenduma, na drugi strani posledice, ki bi jih odlaganje uveljavitve zakona in morebitna zavrnitev lahko imela.

Dr. Janez Šušteršič, minister za finance
črna pest, stisnjena pest
Stisnjena pest je simbol solidarnosti in podpore. Uporablja se sicer tudi kot pozdrav za enotnost, moč, kljubovanje ali upor. Tovrsten pozdrav sega v čase starodavne države Asirije. Stisnjena pest je bila vselej simbol upora zoper status quo - črni panterji so jo uporabljali v 60. letih prejšnjega stoletja, v času španske državljanske vojne je bila stisnjena pest simbol antifašizma, belo stisnjeno pest oziroma t. i. arijsko pest uporabljajo beli nacionalisti ... Foto: EPA/MMC RTV SLO

Tokrat imamo opravka z dvema zelo zanikrnima zakonoma, ki pa omogočata razprodajo še preostalega premoženja, zato menim, da je, pravzaprav, ta odločitev katastrofalna.

Dr. Jože Mencinger, pravna fakulteta v Ljubljani
črna pest, stisnjena pest
Ernest Petrič je novinarju RTV Slovenija Gregorju Drnovšku prek svoje mobilne naprave pokazal fotografije pročelja svoje blejske hiše. Nekateri spletni portali so poročali, da so neznanci na Petričevo hišo narisali črne pesti, ki pa jih na fotografijah, ki jih je pokazal Petrič, ni mogoče zaslediti. Foto: MMC RTV SLO

Odločitev ustavnega sodišča je zelo pozitivna za gospodarstvo. To kaže tudi odizv finančnih trgov, ki je pozitivein, in na to kažejo tudi nižji stroški zadolževanja slovenske države. Namreč, zahtevani donos na slovenske obveznice je po tej odločitvi padel, kar je tudi zelo pozitivna novica.

dr. Matej Lahovnik, ekonomska fakulteta UL
protesti
21. decembra letos je bilo na t. i. vseslovenski ljudski vstaji na Trgu republike mogoče opaziti kar nekaj transparentov zoper ustavno sodišče. Foto: MMC RTV SLO/Mitja Lisjak

Sodba ustavnega sodišča je končno dejanje v enem procesu, ki se ni začel včeraj, ki traja že nakaj časa in je skrb vzbujajoč. V tem procesu imajo vsi udeleženci svoje odgovornosti in dobro bi bilo, da se jih zavedo.

Danilo Türk, nekdanji predsednik RS
Državni zbor v letu 2012. Delo in drama.
Mesečni pregled političnega dogajanja
Poslanci. Koliko so delali in kaj naredili
88.000 učencem brezplačne malice
Podprimo botrstvo
Število botrov se veča
Zbor za republiko o razmerah v državi
Nezadovoljstvo je rodilo tudi vandalizem
Petrič: Vlade me ne zanimajo. Zanima me moja država.
Nadaljuje se val protestov
Odločitev ustavnega sodišča odmeva
Predsednik US-ja Petrič se je odzval na očitke
Ne ustavnega sodišča referendumom

Petrič je dejal, da se ustavno sodišče pri svoji zavrnitvi referendumov o slabi banki in državnem holdingu ni spuščalo v vsebino obeh zakonov (ker o tem niso bili niti vprašani), temveč je presojalo, kaj se bo zgodilo, če bosta padla na referendumu.

Petrič: Pravica do referenduma ni absolutna
Presodili so, da bi bile, če bi referenduma zablokirala reformna prizadevanja, ogrožene ustavnopravne vrednote. Ustavni sodniki so torej tehtali med različnimi ustavnimi vrednotami. Pravica do referenduma namreč ni absolutna in mora biti uravnotežena z drugimi ustavnimi pravicami, kot so socialna varnost, možnost zaposlovanja, gospodarska stabilnost, je v Odmevih 20. decembra dejal Petrič.

"Neki črni znaki"
S tem zgodbe okoli zavrnitve referendumov o slabi banki in državnem holdingu ni bilo konec. Kmalu zatem je Petrič za portal Planet Siol potrdil, da so neznanci na njegovo hišo narisali 'neke črne znake', ki naj bi bili po njegovem mnenju posledica nedavne odločitve ustavnega sodišča o omenjenih referendumih.

Kritike ga osebno nekoliko prizadenejo
Za TV Slovenija je Petrič pozneje pojasnil, da ga kritike na račun ustavnega sodišča po zavrnitvi referendumske pobude o omenjenih zakonih sicer osebno nekoliko prizadenejo, hkrati pa je dodal, da ustavno sodišče ni le tarča kritik, temveč tudi pohval nekaterih pravnikov in ekonomistov. "Morali se bomo navaditi spoštovati določene institucije," je poudaril Petrič.

Ne zanimajo ga vlade, temveč država
Petrič je mnenja, da je slovenska ustava na načelni ravni dobra in moderna, a je dodal, da je včasih ne upoštevajo preveč. "Spustili smo se na neko pot, ki nas pelje proč od ustavnih načel," je dejal Petrič in razkril, da ustavnih sodnikov pri odločanju o referendumski pobudi omenjenih zakonov ni zanimalo, katera vlada je na oblasti, temveč vprašanje, ali je vredno rušiti vlado in hkrati rušiti državo. "Vlade me ne zanimajo. Vlade so in gredo. Zanima me moja država," je še povedal.

Protestirali tudi študenti prava
Petriča je vznemirilo tudi to, da naj bi proti odločitvi ustavnega sodišča protestirali tudi študentje prava. "To je nevarna pot. Če se študenti prava vzgajajo v tej miselnosti, potem se nam obetajo slabi časi," je zaskrbljen Petrič. Medtem je Petra Komel, študentka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, v pismu bralcev na portalu Dnevnik.si med drugim zapisala, da se "sodna praksa spreminja v nekem dolgotrajnem časovnem obdobju, hkrati s spremenjenim razumevanjem družbe, in ne v roku dveh let." Komelova se pridružuje tudi mnenju sodnice doc. dr. Etelke Korpič-Horvat, ki je "v odklonilnem ločenem mnenju prepričljivo argumentirala, da je naloga ustavnega sodišča presojati skladnosti zakona z ustavo in ne primernostjo sprejetega zakona."

Golobi za otroke v slovenskih šolah
Malokrat se zgodi, da kratka replika na Twitterju sproži plaz ogorčenja. Toda to je ta teden uspelo nekdanji predstavnici za stike z javnostjo stranke SDS, Alenki Paulin, ki je na tvit odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurle, da je na kulinaričnem TV-programu "teta, ki govori nizozemsko, pravkar spekla goloba", odgovorila: "Tole z golobom je ideja za slovenske šole, da otroci ne bojo več lačni ..." Paulinova je pozneje tvit, ki je naletel na val zgražanja in neodobravanja, izbrisala, a je nadaljevala debato s tviteraši. Na koncu je zapisala: "vsem, ki mi v zadnjem času pošiljate grožnje, žaljivke in drugo levičarsko umotvorje," ter objavila naslenje tvite:

Odzivi, med drugim je o tem v kolumni na MMC-ju pisal tudi Miha Žorž, na njene tvite so bili različni, bilo jih je veliko, tu so le štirje od mnogih:

Že več kot 1.500 botrov!
Naj bo dovolj političnih tem in obračunavanj na družbenih omrežjih. Zadnji tvitopis v letu 2012 bomo sklenili s projektom Botrstvo. To je projekt, ki je namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji.

Sredstva za pomoč otrokom v stiski lahko nakažete tudi prek UPN:

Prejemnik: ZPM LJ, Moste, Proletarska 1, Ljubljana

Koda namena: CHAR, Namen: Botrstvo

IBAN: SI56 0201 2002 0297 991 BIC: LJBASI2X Referenca (splošno nakazilo za Botrstvo): SI00 115

RTV Slovenija je v četrtek na Kongresnem trgu organizirala dobrodelno prireditev, posvečeno Botrstvu, v okviru katerega je bilo za pomoč socialno ogroženim otrokom zbranih že 370 tisoč evrov.

Za pomoč se botrom in botricam iskreno zahvaljujemo in vam želimo srečno ter uspešno novo leto 2013!

Mi smo veseli te odločitve ustavnega sodišča. Zlasti tega, da je v teh pregretih časih nekdo ohranil trezno glavo, razmislil o plusih in minusih: na eni strani pravica ljudi do referenduma, na drugi strani posledice, ki bi jih odlaganje uveljavitve zakona in morebitna zavrnitev lahko imela.

Dr. Janez Šušteršič, minister za finance

Tokrat imamo opravka z dvema zelo zanikrnima zakonoma, ki pa omogočata razprodajo še preostalega premoženja, zato menim, da je, pravzaprav, ta odločitev katastrofalna.

Dr. Jože Mencinger, pravna fakulteta v Ljubljani

Odločitev ustavnega sodišča je zelo pozitivna za gospodarstvo. To kaže tudi odizv finančnih trgov, ki je pozitivein, in na to kažejo tudi nižji stroški zadolževanja slovenske države. Namreč, zahtevani donos na slovenske obveznice je po tej odločitvi padel, kar je tudi zelo pozitivna novica.

dr. Matej Lahovnik, ekonomska fakulteta UL

Sodba ustavnega sodišča je končno dejanje v enem procesu, ki se ni začel včeraj, ki traja že nakaj časa in je skrb vzbujajoč. V tem procesu imajo vsi udeleženci svoje odgovornosti in dobro bi bilo, da se jih zavedo.

Danilo Türk, nekdanji predsednik RS
Državni zbor v letu 2012. Delo in drama.
Mesečni pregled političnega dogajanja
Poslanci. Koliko so delali in kaj naredili
88.000 učencem brezplačne malice
Podprimo botrstvo
Število botrov se veča
Zbor za republiko o razmerah v državi
Nezadovoljstvo je rodilo tudi vandalizem
Petrič: Vlade me ne zanimajo. Zanima me moja država.
Nadaljuje se val protestov
Odločitev ustavnega sodišča odmeva
Predsednik US-ja Petrič se je odzval na očitke
Ne ustavnega sodišča referendumom