France Cukjati meni, da vse Janševe afere temeljijo na slabo dokazanem gradivu. Foto: BoBo
France Cukjati meni, da vse Janševe afere temeljijo na slabo dokazanem gradivu. Foto: BoBo
Bernard Brščič, Inštitu Jožeta Pučnika državni sekretar
Bernard Brščič KPK-ju priporoča, da zaposli tudi kakšnega ekonomista. Foto: BoBo

Zbor za republiko in Inštitut dr. Jožeta Pučnika sta predstavila svoje poglede na poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pri ugotovitvah glede premierja in predsednika SDS-a Janeza Janše.

"V oči je zbodlo dejstvo, da komisija ni ravnala v skladu s 13. členom zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," je povedal predsednik Zbora za republiko in predsednik odbora SDS-a za pravosodje in javno upravo Lovro Šturm.

Po njegovem mnenju bi moral KPK po omenjenem členu poslati osnutek načelnega mnenja udeležencem postopka, ti pa se potem o navedbah iz načelnega mnenja opredelijo v sedmih delovnih dneh.

"Komisija sploh ni spoštovala te zakonske obveznosti in osnutka načelnega mnenja ni poslala udeležencem," je opozoril Šturm in ocenil protipravno ravnanje komisije. "Komisija tega svojega protizakonitega ravnanja ne prepozna in se spreneveda," je dodal Šturm, ki je tudi izrazil mnenje, da Slovenija potrebuje takšno protikorupcijsko komisijo, ki deluje v skladu z zakonom.

Slab dokazni material
Predsednik sveta SDS-a France Cukjati je ugotavljal, da vse dozdajšnje afere, povezane z diskreditacijo Janše, potekajo po istem scenariju. "Vse imajo iste elemente pristopa, vse se dogodijo v zelo občutljivem trenutku in vse temeljijo na slabo dokazanem materialu," je povedal Cukjati. Skupaj s Šturmom pa sta izrazila dvom, ali niso morda vmešane državne institucije.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ekonomist Bernard Brščič, je v vlogi predstavnika Inštituta dr. Jožeta Pučnika povedal, da v poročilu protikorupcijske komisije ne gre le za pravne, temveč tudi za ekonomske "zdrse". "Dobro bi bilo, če bi bili v protikorupcijski komisiji tudi ekonomisti, da ne bi tega zelo zahtevnega dela opravljali le pravniki in novinarji," je med drugim razložil Brščič.

Šturm se sklicuje na zastarelo zakonodajo
Na očitke Lovra Šturma se je odzval KPK, ki je zavrnil navedbe, da je kršil 13. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Po razlagi KPK-ja se omenjeni zakonski člen ne uporablja in ne nanaša na nadzorne postopke pri premoženjskem stanju. Omenjeni člen je bil namreč spremenjen leta 2011, Šturm pa je pri kritiki komisije uporabil zakon, ki že več kot eno leto ne velja.

Omenjeni 13. člen (načelna mnenja komisije) se sicer glasi: "Komisija lahko na lastno pobudo, na podlagi prijave pravne ali fizične osebe ali na zahtevo iz drugega odstavka tega člena uvede postopek zaradi suma korupcije, kršitve predpisov o nasprotju interesov, omejitvi poslovanja ali o lobiranju ali zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali kršitev etike in integritete javnega sektorja."