Cvikl je pojasnil svoje razloge, zakaj Čeparja ni predlagal za ponovno imenovanje na Urad za verske skupnosti. Zavrnil je namige, da je Pahor nakazal, naj sam razmisli o odstopu. Foto: MMC RTV SLO
Cvikl je pojasnil svoje razloge, zakaj Čeparja ni predlagal za ponovno imenovanje na Urad za verske skupnosti. Zavrnil je namige, da je Pahor nakazal, naj sam razmisli o odstopu. Foto: MMC RTV SLO

Današnji pogovor s predsednikom vlade razumem predvsem kot dogovor o tem, da je bil očitno nesporazum, da ga je treba pojasniti.

Milan M. Cvikl
Drago Čepar
Glede na to, da je na začetku septembra posle že predal svojemu nasledniku Alešu Guliču in so revizijska in inšpekcijska poročila naslovljena na urad in ne nanj osebno, s temi podatki ne razpolaga, trdi in dodaja, da se ne čuti dolžnega pojasnjevati, kaj in kako, ker so vse informacije javne ter dostopne na uradu. Foto: SLS
Borut Pahor in Milan M. Cvikl
Borut Pahor od Milana M. Cvikla terja pojasnila, zakaj je bil proti ponovnemu imenovanju Draga Čeparja. Foto: MMC RTV SLO
Aleš Gulič
Aleš Gulič je za Delo dejal, da je šel sam 'čez vse filtre in zdaj sem tukaj, pa če je to komu všeč ali ne'. Pahorjevih izjav ni komentiral, ker 'predsednik vlade očitno razpolaga z informacijami, o katerih sam ne vem ničesar'. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Cvikl: Pahorja nisem zavajal

Postopek notranje revizije na Uradu za verske skupnosti ni omogočal zelene luči za ponovno imenovanje Čeparja za direktorja urada, zatrjuje generalni sekretar vlade Cvikl. Po njegovih besedah je v poročilu, s katerega je danes v soglasju s premierjem umaknil stopnjo tajnosti, ključno to, da so se nepravilnosti ponavljale.

Poročilo revizije sicer na imenovanje Aleša Guliča ni neposredno vplivalo, je pa neposredno vplivalo na to, da se ni odločil, da bi vladi za direktorja predlagal Čeparja, dodaja sekretar.

Sporno nakazilo Srbski pravoslavni cerkvi
Nekdanji direktor Urada za verske skupnosti Drago Čepar pa zavrača očitke, da so sredstva verskim skupnostim pod njegovim vodstvom dodeljevali na sporen način.

Notranja revizija naj bi namreč po poročanju Dnevnika pokazala nepravilnosti, med drugim naj bi urad Srbski pravoslavni cerkvi brez javnega razpisa dodelil 500.000 evrov proračunskih sredstev za gradnjo župnišča v Ljubljani. "Vlada je sklenila pomagati SPC-ju, Urad za verske skupnosti pa je pač ta sklep izvedel," poročanje Dnevnika komentira Čepar. "Lahko so tudi različne interpretacije, a zame takrat, ko sem to naredil, ni bilo nič spornega."

O domnevno spornem nakazilu je spregovoril tudi Cvikl, ki pravi, da zaradi tega obstaja sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja pri nekdanjem generalnem sekretarju Božu Predaliču, nekdanjem ministru za finance Andreju Bajuku in Čeparju. Taka dodelitev sredstev je namreč po navedkih v revizijskem poročilu sporna z vidika zakona o javnih financah, po Cviklovih besedah pa bi Čepar na to lahko opozoril.

"Vedno se najde kaj, kar bi lahko bilo bolje"
Čepar je prepričan, da je bil namen inšpekcij in internih revizij, da "stvari izboljšajo, da dajo nasvete, kako zadeve izboljšati". "Mi smo imeli vse tisto, kar je bilo priporočeno. Kar so nam prejšnje revizije in inšpekcije svetovale, smo naredili," je poudaril in zagotovil, da so vedno delali z najboljšim namenom, "zmeraj pa lahko neki specialist najde kaj, kar bi lahko bilo boljše".

Nadzor ne zagotavlja racionalne porabe sredstev?
Dnevnik piše o številnih nepravilnostih zadnje notranje revizije, pa tudi od prej. Večina naj bi se jih nanašala na dejstvo, da posamezne verske skupnosti, ki so jim bila dodeljena državna sredstva, niso predložile poročil o njihovi porabi, s čimer je bila opuščena doložnost poročanja. Revizijsko poročilo uradu tako očita, da je bil opuščen nadzor nad porabo proračunskega denarja v postopkih dodeljevanja pomoči verskim skupnosti in da je nadzor nad racionalno porabo denarja odpovedal. Ugotovljen naj bi bil celo sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, navaja Dnevnik.

Hanžek Čeparju očital nestrpnost
Redna notranja revizija poslovanja urada za obdobje od 2006 do 2009 naj bi po neuradnih informacijah pokazala še, da je ministrstvo za finance urad na določene nepravilnosti opozoril že leta 2004, da pa priporočila proračunskega inšpektorja niso bila v celoti upoštevana.
Tudi proračunska inšpekcija je namreč pred leti v uradu zaznala več napak. Takrat so se pojavili očitki, da urad pod Čeparjevim vodstvom nima izdelanih jasnih meril za financiranje verskih skupnosti, da se ne odziva pravočasno na vloge verskih skupnosti za registracijo ipd., nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek pa je Čeparju v letnem poročilu leta 2004 očital tudi nestrpnost.

Je Cvikl zavedel Pahorja?
To pa še ni vse, ko gre za Urad za verske skupnosti, saj se je zapletlo tudi zaradi imenovanja Aleša Guliča (LDS). Premier Borut Pahor je tako dopuščal možnost, da ga je generalni sekretar vladeb Cvikl zavedel.

"Morda zaradi mojega napačnega razumevanja ali zavajanja sekretarja Cvikla na seji vlade ni bila sprejeta taka odločitev, kot bi po mojem mnenju morala biti," je dejal predsednik vlade. "Vse tri največje Cerkve so me posebej prosile, da bi na mestu urada za verske skupnosti ostal dosedanji direktor Drago Čepar, in jaz o njegovem delu ne morem nič slabega reči," je dodal.

Kot tudi poroča Delo, je potrdil domneve, da so njegovi "ukori" Cviklu, ki je predlagal Guliča (LDS), povezani s protesti Cerkve. Ob obisku v Vatikanu je namreč Pahor prejel precej kritik na račun imenovanja vodje urada.

Cviklov stolček očitno trden
Na vprašanje, ali to pomeni, da bo moral Cvikl odstopiti s položaja sekretarja, je premier odgovoril, da se bosta o tem "posvetovala takoj, ko se bo sekretar vrnil z dopusta". Sicer pa ministrski predsednik trdi, da nima nič proti Guliču in da bi bil lahko ta "zelo dober direktor".

Cvikl in Pahor sta se torej pogovorila, saj je Cvikl na novinarski konferenci dejal, da "današnji pogovor s predsednikom vlade razume predvsem kot dogovor o tem, da je bil očitno nesporazum, ki ga je treba pojasniti".

Na vprašanje, ali je njegov položaj varen in ali je predsednik vlade omenil, da morda razmišlja o novem generalnem sekretarju vlade, je Cvikl dejal, da po zakonu o javnih uslužbencih položaj nobenega direktorja "ni varen prvo leto ali šest mesecev po tem, ko pride novi minister". Za generalnega sekretarja se lahko po njegovih besedah predlaga razrešitev na vsaki seji vlade. Ob tem je zanikal, da je Pahor danes nakazal, naj Cvikl sam razmisli o odstopu.

Današnji pogovor s predsednikom vlade razumem predvsem kot dogovor o tem, da je bil očitno nesporazum, da ga je treba pojasniti.

Milan M. Cvikl
Cvikl: Pahorja nisem zavajal