Starejša generacija bo vse številčnejša po vsem svetu, s tem pa se bo razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom spremenilo. Foto: MMC RTV SLO
Starejša generacija bo vse številčnejša po vsem svetu, s tem pa se bo razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom spremenilo. Foto: MMC RTV SLO
V prihodnosti se bo močno spremenil koeficient starostne soodvisnosti. Ta je med leti 1959 in 2000 upadel z 12 na 9 (ramerje med številom delovno sposobnega prebivalstva in starejših od 65 let), do sredine 21. stoletja pa bo s pet padel na dve. Foto: EPA
Staranje prebivalstva
Deleži števila prebivalcev in projekcije deležev števila prebivalcev po starosti, Slovenija, 2008 in 2060. Foto: SURS
Spremenile se bodo tudi razmere na trgu dela, saj bodo morali tudi starejši sodelovati v delovnem procesu, saj mlajših ne bo dovolj. Foto: EPA

Število starejšega prebivalstva bo tako v Sloveniji kot drugih razvitih državah nekaj let še naraščalo, medtem pa bo številčnost mlajše, za delo sposobne populacije, naglo upadala. V prihodnjih 25 letih bodo morali ljudje delati dlje, skupina starejših pa bo najverjetneje v delovnem procesu morala sodelovati na t. i. način "na dosegu roke", kar pomeni, za določen čas, posamezne projekte in krajša obdobja.

Preživetje odvisno od priseljevanja?
Po drugi strani bomo priča naglemu upadu deleža mlajšega prebivalstva, do katerega bo prišlo zaradi upada rodnosti. Ta je v razvitih državah in tudi na Kitajskem ter v Indiji že izrazito pod ravnijo, ki še zagotavlja obnavljanje prebivalstva (2,1 rojenega otroka na žensko v rodni dobi).Priseljevanje bo zato ostala nujnost vseh bogatih držav.

Projekcija števila prebivalcev za Slovenijo:

2008 2.022.644
2010 2.034.220
2020 2.058.003
2030 2.022.872
2040 1.957.942
2050 1.878.003
2060 1.778.573

Vir: Eurostat

Slovenija: Nagla rast skupine starejših od 65 let
Demografski trendi v Sloveniji sledijo evropskim. Leta 1948, v prvem popisu prebivalstva po drugi svetovni vojni, je delež ljudi, starejših od 65 let, komaj presegel sedem odstotkov. Ob zadnjem popisu leta 2002 se je ta delež že podvojil in približal 15 odstotkom.

Vedno manj otrok ...
Delež aktivnega prebivalstva (med 14 in 65 leti) je v tem času narasel za pet odstotkov in pol, delež mladih (0 - 14 let) pa je močno upadel. Še leta 1948 so mladi predstavljali 28 odstotkov prebivalstva, leta 2002 pa jih je bilo le še dobrih 15 odstotkov.

... vedno več starejših ...
Demografska projekcija prihodnosti Sloveniji ni naklonjena. Podatki Eurostata, zbrani v projekciji Europop2008 kažejo, da bo število Slovencev, starih več kot 65 let, ki so letos predstavljali petino prebivalstva, do leta 2060 naraslo na 35 odstotkov prebivalstva v Sloveniji.

... in starostnikov
Intenzivno staranje prebivalstva se bo nadaljevalo v vseh evropskih državah, saj se bo delež ljudi v skupini starejših od 65 let od leta 2008 do leta 2060 s 17 odstotkov povzpel na 30 odstotkov. Posebej izrazito bo povečanje v skupini starejših od 80 let. Delež starostnikov bo v tem obdobju s 4,4 odstotka narasel na 12,1 odstotka.

Slovencev že leta 2040 pod dva milijona
Število prebivalcev v Sloveniji se bo po projekciji Europop2008 do leta 2019 povečevalo in z 2,02 milijiona (2008) naraslo na skoraj 2,06 milijona. Nato se bo trend obrnil in in število prebivalstva bo počasi, a vztrajno, upadalo in se do leta 2060 znižalo na 1,76 milijiona prebivalcev Slovenije. Takšen razvoj bo posledica stalnega povečevanja pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, skromnega povečevanja rodnosti in razmeroma skromnega selitvenega prirastka.

Po predvidevanjih Eurostata bo leta 2050 število starejših v svetu prvič preseglo število mladih. Ta zgodovinski obrat se je sicer prvič zgodil leta 1998 v številnih razvitih državah sveta, zdaj pa postopoma postaja globalni pojav. Danes je 65 ali več let star vsak deseti človek na svetu, leta 2050 pa bo v to skupino spadal že vsak peti človek, do leta 2150 pa vsak tretji.

Posledice bomo čutili na vseh področjih življenja
Staranje prebivalstva prinaša mnogo posledic. Na ekonomskem področju bo vplivalo na gospodarsko rast, višino prihrankov in vlaganj, potrošnjo, razmerja na trgu delovne sile, delovanje pokojninskih skladov, davke in medgeneracijske transfere.

Vplivi bodo opazni tudi na socialnem področju, predvsem na zdravstvenem stanju družbe, skrbi za zdravje prebivalstva, sestavi družin in drugih oblik sobivanja, gradnji stanovanj in selitvi prebivalstva. Politično gledano bo opazen vpliv na volilne modele in zastopanost posameznih skupin v vladnih in drugi političnih telesih.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si