V državah OECD-ja za izobraževanje porabijo v povprečju 6,1 odstotka bruto domačega proizvoda, Slovenija po podatkih iz raziskave 5,4 odstotka. Foto: BoBo
V državah OECD-ja za izobraževanje porabijo v povprečju 6,1 odstotka bruto domačega proizvoda, Slovenija po podatkih iz raziskave 5,4 odstotka. Foto: BoBo
Premalo sredstev za visoko šolstvo

Izobrazbena struktura Slovencev je v primerjavi z drugimi članicami OECD-ja dobra, ugotavljajo strokovnjaki. Po deležu mladih do 25 let, ki uspešno končajo srednjo šolo, je Slovenija skupaj s Portugalsko na prvem mestu. A zatakne se pri visokem šolstvu. V povprečju držav organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj namreč diplomira skoraj 39 odstotkov mladih, pri nas pa le slabih 27 odstotkov, je za TV Slovenija poročala Urša Srdič.

Slavica Černoša iz Urada za razvoj šolstva meni, da si tako mladi rešujejo socialno stisko tudi s podaljševanjem statusa. Hkrati pa Slovenija v terciarno izobraževanje še vedno vlaga bistveno premalo, »ker za študente za terciarno v povprečju OECD dajo celo trikrat več kot za osnovno šolo, pri nas pa damo za osnovno šolo celo malenkost več, 100 dolarjev več kot za študenta", dodaja Černoša.

Primanjkuje denarja za delovanje univerz
In kot kaže, se stvari ne bodo kmalu izboljšale. Čeprav je bil maja sprejet nacionalni program visokega šolstva, nastajajo velike zamude pri njegovem uveljavljanju. Direktor direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan kot razlog za to izpostavlja negotove politične razmere, ko že nekaj mesecev ni ministra, zadolženega le za visoko šolstvo, pa tudi finančno-proračunsko situacijo v letu 2012.

Trenutno tako manjka 20 milijonov evrov za sam temeljni steber, ki predstavlja finančna sredstva, ki jih univerze potrebujejo za obstoj, plače in za normalno poučevanje. V tem letu na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zato pričakujejo najprej politično usmeritev glede financiranja visokega šolstva. Sploh, ker v nacionalnem programu piše, da bo Slovenija družba znanja in da bo vlagala v znanje.

Predvolilna kampanja ni bila spodbudna
A minister za šolstvo, ki vodi tudi visokošolski resor, Igor Lukšič ni optimističen. Spomnil je na predvolilno kampanjo. "Nekatere stranke so šle zelo intenzivno v ideje o zmanjševanju davkov in prodaji premoženja, kar bi že v naslednjem letu lahko pomenilo, da bo tudi za šolstvo manj sredstev, zlasti bi pa to dolgoročno pomenilo za šolstvo pritisk, breme, ki bi ga težko preneslo," je dejal za TV Slovenija.

Premalo sredstev za visoko šolstvo