Poudarki

• Erjavec: V času krize naj pokojninsko blagajno stabilizira Kad
• DeSUS: Delo do 67. leta, a ob soglasju delavca
• Bonusi ne bi bili omejeni na starost, malusi pa bi veljali za vse
• Treba bo preurediti tudi drugi steber

Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 2,7 od 15 glasov Ocenite to novico!

Predsednik Deusa Karl Erjavec je poudaril, da višina pokojnin kljub formuli za usklajevanje še vedno pada. Leta 2000 so po njegovih besedah v povprečju predstavljale 68,1 odstotka plače, lai pa samo še 61,6 odstotka. Tudi pri primerjavi deleža BDP, ki ga Slovenija namenja za pokojnine, je ta podatek za leto 2000 11 odstotkov, lani pa je bil 9,91 odstotka, 'kar je še vedno bistveno manj, kot za pokojnine namenjajo članice EU, kjer je povprečje 12 odstotkov BDP-ja'. Foto: MMC RTV SLO

Papež opozarja, da se danes sliši radikalno, da bi upokojitveno starost zvišali na 65 let, čez deset let pa bo to nekaj povsem drugega, tudi zaradi poznega zaposlovanja mladih. Foto: EPA

VIDEO

DeSUS o modernizaciji po...

VIDEO

Pokojninska reforma dvigu...

Sorodne novice

10. september 2009

Bo reforma prinesla daljšo delovno dobo?

8. september 2009

Erjavec: Zamrznitev pokojnin je nepotreben ukrep

30. maj 2009

Kako in koliko odštevati za jesen življenja?

29. maj 2009

Upokojenci se veselijo dodatka

Dodaj v

Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog

DeSUS: Daljšanje delovne dobe le ob soglasju delavca

Spremembe pokojninskega sistema bodo postopne, je dejal direktor Zpiza. V DeSUS-u daljšanje delovne dobe podpirajo, vendar le ob soglasju delavca.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je članom izvršnega odbora DeSUS predstavil razloge za predlagano zamrznitev pokojnin. Predsednik stranke Desus Karl Erjavec in vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Žnidaršič pa sta se odzvala tudi na napovedano pokojninsko reformo.

Po besedah Erjavca sta finčna in gospodarska situacija slabi, "vendar imamo Kapitalsko družbo, ki naj bi odigrala svojo vlogo pri stabilnosti pokojninske blagajne zlasti v času krize". V Desusu pričakujejo, da bo vlada ponovno razmislila o zamrznitvi pokojnin, je dejal Erjavec. "V stranki menimo, da ta ukrep ne bo prispeval k večji stabilnosti proračuna in da bi bilo potrebno za normalno izplačilo pokojnin uporabiti sredstva Kada, glede na to, glede na to, da je bil ta ustanovljen z namenom, da zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne," je še dejal Erjavec, ki je prepričan, da bo prišlo do dogovora.

Erjavec: Zamrznitev pokojnin ne bo rešila finančne krize
Po mnenju Erjavca zamrznitev pokojnin v tem trenutku ni potreben ukrep. "V tem trenutku ni še čas, da bi morali posegati po takšnem ukrepu, kot je zamrznitev pokojnin, ker lahko tisto razliko, ki jo mora pokrivati proračun za izplačilo pokojnin, zagotovimo iz sredstev Kada," je dejal Erjavec in dodal, da ima vlada na razpolago še vrsto drugih ukrepov in da zamrznitev pokojnin ne bo rešila finančne krize in ne proračuna za leti 2010 in 2011.

Po besedah Žnidaršiča pa je "poslanska skupina ta hip popolnoma usklajena s stališčem stranke glede pomislekov ob napovedani zamrznitvi pokojnin in za zdaj ne razmišljamo o podpri takšnim rešitvam, dokler se ponovno resno ne pogovorimo o možnostih vlade, da na drugih področjih ustvari potrebne prihranke".

Glede napovedane pokojninske reforme pa je Erjavec dejal, da bi se strinjal z delom do starosti 67 let ob soglasju delavca. V DeSUS-u bodo podprli rešitve v okviru modernizacije pokojninskega sistema, ki navaja podaljšanje delovne dobe, vendar pod pogojem, da s tem soglaša tisti, na katerega se to nanaša.

Zpiz: Spremembe postopne, a bodo povzročile grmenje
Kot je znano je generalni direktor Zpiza Marijan Papež dejal, da bodo spremembe pokojninskega sistema postopne, a bodo v javnosti zagotovo povzročile grmenje. Cilj modernizacije pokojninskega sistema je dvig upokojitvene starosti. Za to so predvideni različni ukrepi, med drugim dvig minimalne upokojitvene starosti in postopna izenačitev delovne dobe za moške in ženske. Za delavce, ki so se zaposlili pred 18. letom, pa bi po novem veljal ukrep znižanja starostne meje upokojitve, ki zdaj veljal le za ženske.

Bonusi ne bi bili omejeni na starost, malusi pa bi veljali za vse
Prav tako naj bonusi, ki so trenutno omejeni na starost 66 let za moške in 63 let za ženske, ne bi bili več omejeni s starostjo, malusi, ki se jih delavcem pripiše ob upokojitvi z deseženo polno starostjo, pa bi bili za vse enaki.

Predlagana je še ukinitev dodane dobe za čas končanega študija in vojaščine, vsaj za moške pa bi bilo treba ukiniti še ukrep znižanja starostne meje zaradi otrok. Papež je pojasnil, da je ukrep v pokojninsko blagajno vnesel negativne posledice, ki izničujejo rezultat pokojninske reforme.

Treba bo preurediti tudi drugi steber
Z ukinitvijo ukrepa znižanja starostne meje zaradi otrok, ki jo predlaga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se strinjajo tudi na direktoratu za delovna razmerja na ministrstvu za delo. Generalni direktor direktorata Peter Pogačar je dejal, da mora država družinsko politiko urejati na drugih področjih in ne v okviru pokojninskega sistema.

Pogačar je pojasnil tudi, da bodo v prihodnosti potrebne spremembe v varstvu pri delu in drugem stebru pokojninskega sistema. Sicer priznava, da čas krize ni najbolj primeren za spremembe delovnega prava, a je trenutek primeren za razmislek o zdajšnjem stanju. Zaradi staranja prebivalstva bo Slovenijo doletelo staranje delovne sile, čemur bo potrebno nameniti tudi dodatne ukrepe z naslova delovnega prava.