"Dvig DDV-ja bi enakomerno prizadel vse, ne glede na njihov socialni status, zato je ukrep nepošten," trdijo nasprotniki zvišanja DDV-ja. Foto: BoBo

V Sloveniji imamo dve stopnji DDV-ja: splošna (20 %) in nižja (8,5 %).

Zastave
Kar nekaj držav se je odločilo za dvig DDV-ja. Foto: BoBo
EVro
Pregled študij o učinkih DDV-ja kaže, da se v večini primerov ob zvišanju stopnje DDV-ja dinamika gospodarske aktivnosti kratkoročno zmanjša, na dolgi rok pa so učinki tako izvedene fiskalne konsolidacije pozitivni. Foto: MMC RTV SLO

Na kratek rok lahko izpad davčnih prihodkov nadoknadimo le s povišanjem splošne stopnje DDV-ja.

Ivan Simič, davčni strokovnjak, v Studiu City

Dvig zgornje stopnje davka na dodano vrednost je v zadnjih mesecih pogosto tema razprav, analiz in kalkulacij. Nekateri ekonomisti ga priporočajo, zanj se zavzema tudi največja opozicijska stranka Pozitivna Slovenija, medtem ko so v koaliciji in vladi za zdaj skeptični. Omenjajo ga kot ukrep v sili. Pogajanja o varčevalnih ukrepih, ki jih je vlada poslala v državni zbor, namreč še potekajo tako z javnim sektorjem kot drugimi sindikati. Ker dogovora kljub dolgim uram pogovorov še ni, so se pojavili namigi, da bi se lahko zakon za uravnoteženje javnih financ po potrditvi v državnem zboru znašel na referendumu.

"Dvig DDV-ja prizadene vse"
"Referenduma pa se moramo bati vsi skupaj, celotna država. Če bo do njega dejansko prišlo in bo zakon padel, bo imela država eno leto zvezane roke za kakršne koli ukrepe, podobne danes predlaganim. Ostal bi samo dvig DDV-ja," je pred dnevi dejal minister za gospodarstvo Radovan Žerjav. Da je to eden izmed ukrepov, ki so še na zalogi, če drugi ne bodo dovolj uspešni, sta se strinjala tudi finančni minister Janez Šušteršič in premier Janez Janša. "Dvig davka je poseg v socialno državo," je Janša povedal v intervjuju na TV Slovenija in opozoril, da dvig DDV-ja prizadene vse, najbolj tiste, ki imajo najmanj, vpliva pa tudi na gospodarstvo.

A po mnenju Banke Slovenija ima višji DDV negativne posledice na gospodarstvo le kratkoročno, dolgoročno pa pozitivno učinkuje na gospodarsko dejavnost. Je pa odziv porabe gospodinjstev v večini primerov negativen tako na kratek kot dolgi rok. "Gre za nekoliko bolj tvegan ukrep, ki pa je povezan predvsem s striktno in učinkovito porabo dodatno pridobljenih sredstev," izpostavlja tudi podpredsednik Evropske investicijske banke Anton Rop.

Fiskalni svet: Nekatere davke je treba zvišati
Da je treba celovito urediti davčno politiko v državi, je vlado opozoril fiskalni svet. Prepričani so, da je treba zvišati nekatere davke, predvsem DDV. Vlada je sicer za pomoč gospodarstvu predlagala nekaj davčnih razbremenitev - znižanje stopenj davka pri dohodnini in dohodkih pravnih oseb - a to je po mnenju fiskalnega sveta brez dviga DDV-ja nesmotrno, saj še poveča javnofinančni primanjkljaj. "Če na eni strani znižamo tiste davke, ki obremenjujejo gospodarstvo, moramo na drugi strani ustrezno dvigniti tiste davke, ki niso tako škodljivi za gospodarsko rast," je dejal predsednik fiskalnega sveta ekonomist Marjan Senjur za Mladino.

Prililo bi se okoli 120 milijonov evrov
Prihodki, ki jih država dobi z DDV-jem, trenutno predstavljajo dobrih osem odstotkov bruto domačega proizvoda. Vladni urad za makroekonomske analize je izračunal, da bi dvig splošne stopnje davka za eno odstotno točko na 21 odstotkov, povečal proračunske prihodke za okoli 120 milijonov evrov. A pri tem je treba vedeti tudi, da lahko to vpliva na manjšo potrošnjo in bi bilo zato priliva manj.

Vsekakor pa dvig DDV-ja hipoma prinese več denarja v državno blagajno. Zato so se številne članice Evropske unije za zniževanje vrzeli med javnofinančnimi odhodki in prihodki odločile za ta korak. Povprečna osnovna stopnja DDV-ja v evrskem območju se je z 19,5 odstotka v letu 2008 dvignila na skoraj 21 odstotkov v letu 2011. Slovenija pa je med devetimi državami sedemindvajseterice, ki tega po letu 2007 še niso storile.

Kako je v drugih državah?
Med varčevalnimi ukrepi, ki so jih sprejemale vlade po svetu, so se torej pogosto pojavili dvigi tega davka - madžarski parlament je novembra podprl zakon, s katerim so določili, da se DDV s 25 odstotkov dvigne na 27 odstotkov in je tako najvišji v EU-ju. Irska je sprejela dvig z 21 na 23 odstotkov, Ciper s 15 na 17 odstotkov, Romunija z 19 na 24 odstotkov, na Češkem bodo dvignili obe stopnji DDV-ja (znižana bo namesto 14 odstotkov po novem 15 odstotkov, višja pa se z 20 odstotkov dviguje na 21 odstotkov), v Franciji bodo oktobra namesto 19,6 odstotka zaračunavali 21,2 odstotka, zvišujejo ga na Nizozemskem.

Hrvaška je DDV že zvišala in zdaj znaša 25 odstotkov (prej 23 %). Na Finskem bodo z letom 2013 prešli s 23-odstotne obdavčitve dodane vrednosti na 24-odstotno. O dvigu razmišljajo tudi na Japonskem, kjer se borijo z dolgovi in imajo zdaj enega najnižjih DDV-jev na svetu (5 odstotkov). V Italiji je za september predvideno zvišanje, in sicer z 21 % na 23 %, a o tem še potekajo pogovori.

DržavaSplošna stopnjaNižja stopnja
Avstrija20 %12 % ali 10 %
Belgija20 % 7 % ali 0 %
Danska25 %0 %
Nemčija19 %7 % ali 0 %
Grčija23 %
16 % (egejski otoki)
13 %, 8 % ali 4 %
Luksemburg15 %2 %, 9 %, 6 % ali 3 %
Poljska23 %8 %, 5 % ali 0 %
Slovaška20 %10 %
Slovenija20 %8,5 %
Švedska25 % 12 % ali 6 %
Velika Britanija20 %5 % ali 0 %
Avstralija10 %0 %
Kitajska17 %13 %, 6 % ali 3 %
Islandija25.5 %7 %
Norveška25 %15% ali 8%
Rusija18 %10% ali 0%
Švica8 %3,8 % ali 2,5 %

V Sloveniji imamo dve stopnji DDV-ja: splošna (20 %) in nižja (8,5 %).

Na kratek rok lahko izpad davčnih prihodkov nadoknadimo le s povišanjem splošne stopnje DDV-ja.

Ivan Simič, davčni strokovnjak, v Studiu City