V vladi, koalicijskih vrstah, pa tudi ZL-ju namreč menijo, da že obstoječi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih prek arhivske komisije raziskovalcem omogoča dostop do vse dokumentacije. Poslanka SDS-a Eva Irgl je nasprotno v imenu predlagateljev pojasnila, da obstoječi zakon omejuje dostop do dokumentacije, zlasti do gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV).

Določbe zakona o anonimizaciji ter o arhivski komisiji v praksi otežujejo možnost dostopa, je dejala Irglova. Komisija mora zahtevano gradivo namreč pregledati in ga anonimizirati, to pa lahko traja tudi več kot leto dni. Z zakonom zato v SDS-u želijo popolnoma odpreti arhivsko gradivo javnosti, pri vprašanju anonimizacije pa vzpostavljajo razliko med žrtvami in nosilci javnih funkcij, dodaja.

Poslanci SDS-a so na seji opozarjali na težave, ki jih raziskovalcem povzroča anonimizacija dokumentov, saj naj bi po tem postopku nekateri ostali praktično brez vsebine. Izpostavljali so tudi pravico javnosti do obveščenosti in potrebo po razčiščevanju s preteklostjo.

Vlada predlogu nasprotuje
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je na seji vladno nasprotovanje predlogu utemeljila z dejstvom, da veljavni zakon raziskovalcem prek odločbe arhivske komisije omogoča neomejen dostop do gradiva. V arhivu v smislu uporabe arhivskega gradiva niso zaznali nezadovoljstva uporabnikov, tako ministrica, niti upada števila raziskovalcev.

Anonimizacija pride v poštev le v posameznih primerih, nekoliko daljšo čakalno dobo pa povzročijo le zahtevki po obsežnih sklopih gradiva. V takšnih primerih v praksi pride do večmesečnega čakanja in nikakor več kot leto dni, kot navajajo predlagatelji, opozarja Bizjak Mlakarjeva.

Brez omejitev je dostopno vse gradivo iz časa nekdanjega režima, edina izjema so dokumenti, ki vsebujejo občutljive osebne podatke živih oseb ali oseb, ki so mrtve manj kot 10 let, so poudarjali poslanci koalicije. Prav tako so spomnili, da je arhivsko komisijo imenovala še vlada Janeza Janše, danes pa poslanci SDS-a s to komisijo obračunavajo.

"Gre za ideološke teme"
Predlog sprememb zakona je bil od Primoža Hainz-a iz DeSUS-a označen za "politično obračunavanje s strani SDS-a". Veljavni zakon je namreč po poslančevem mnenju arhive odprl bolj kot kadar koli.

Pri predlogu sprememb gre za odpiranje ideoloških tem in kulturnega boja so prepričani v SD-ju. Njihova poslanka Marija Bačič je opozorila, da bi predlog čezmerno posegel v osebne podatke, ti pa bi lahko bili v imenu znanstvenega raziskovanja tudi zlorabljeni.

Poslanka SMC-ja Anita Koleša je dejala, da je že veljavni zakon odpravil vse zakonske pomanjkljivosti, poleg tega pa so državljani že zavrnili "manever SDS-a", ki je z referendumom skušal preprečiti uveljavitev.

Da ima javni interes svoje meje, je opozorila tudi Violeta Tomić iz ZL-ja, arhivi pa so po njenem mnenju priročno orodje "konservativcev, ki tako vedno znova najdejo zgodbe o lovu na čarovnice".

"Ne promoviramo ideološkega boja"
Andrej Čuš iz SDS-a je izpostavil, da s predlogom sprememb zakona ne promovirajo ideološkega boja, pač pa želijo zgolj vzpostaviti standarde, ki veljajo v večini evropskih držav. "Politična elita še vedno skriva svoje grehe iz preteklosti," je sklenil.

Predlogu sprememb so poleg SDS-a naklonjeni tudi v NSi-ju je pojasnila predsednica stranke Ljudmila Novak, ki obstoječemu zakonu priznava, da je razširil dostopnost do arhivskega gradiva, a je zato prinesel več administrativnih postopkov.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev bodo glasovali po svoji vesti. Vodja Bojan Dobovšek je poudaril, da bi bilo raziskovalcem treba omogočiti čim hitrejši dostop do arhivskega gradiva.

Ukinitev registrskih računov
V DZ-ju so poslanci razpravljali tudi o načrtovani ukinitvi registrskih računov pri Centralni klirinški depotni družbi (KDD), ki je precej razburila del javnosti. Lastniki vrednostnih papirjev, med njimi tudi tisti, ki so jih pridobili z lastninskimi certifikati, bi namreč po predlogu zakona morali namesto njih odpreti trgovalne račune, kar pa je povezano z nezanemarljivimi stroški.

Po protestu ZL-ja in Vseslovenskega združenja malih delničarjev so koalicijske stranke za obravnavo na plenarni seji DZ-ja pripravile dopolnilo, s katerim predlagajo zamik ukinitve teh računov fizičnih oseb do leta 2017. Predlagajo, naj KDD objavi obvestilo in obvesti imetnike o ukinitvi registrskih računov.

Predlagajo še oprostitev sodnih taks, če fizične osebe svojih delnic, katerih vrednost ne bo presegala 100 evrov, pri čemer nobena ni uvrščena na borzo in od katerih imetnik od 2014 ni prejel nobenega izplačila, ne bodo prenesle na trgovalne račune in bodo ti po 1. januarju 2017 prenesene na sodni depozit.