Predsednik države je še dejal, da sta danes za boljši svet potrebna predvsem modrost, odločnost in pogum, s katerimi zmoremo sprejeti odločitve, gojiti prijateljstvo in dobro sosedstvo ter se v Evropi uveljaviti kot ugleden, moder in dostojanstven narod. "V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo izkazati to sposobnost," je dodal.

Da smo sposobni ideološka razhajanja in različne poglede na zgodovino preseči, se je po njegovih besedah potrdilo prav v okviru organizacije TIGR.

Začetki segajo v leto 1927
Organizacija je začela delovati po skrivnem sestanku skupine primorskih Slovencev na Nanosu sredi septembra 1927. V naslednjih desetih letih je TIGR organiziral mrežo zaupnikov z različnimi nalogami, od skrbi za ohranjanje slovenskega jezika do protifašističnega delovanja in oboroženih spopadov.

Že pred prvo svetovno vojno so nastale nekatere obrambne organizacije primorskih Slovencev, po prvi svetovni vojni pa se je odpor proti fašizmu pokazal kot odpor, ki ima široko ljudsko podporo. Odločitev za oborožen upor proti nacizmu in fašizmu po napadu na Jugoslavijo leta 1941 je predsednik označil za pravo. "Slovenski narod je prvič v zgodovini izkazal visoko stopnjo poguma ter politične zrelosti in je bil zato ob koncu velike morije na strani zmagovalcev," je še dejal Türk.

Spominsko obeležje v središču prestolnice
V središču Ljubljane pa so popoldne slovesno odkrili spominsko ploščo bazoviškim žrtvam - obeležje spet stoji tam, kjer je nekoč stala tabla z enakim sporočilom, nato pa so jo odstranile in uničile italijanske okupacijske oblasti.

Spominsko ploščo so leta 1931 pred poslopjem Univerze v Ljubljani postavili primorski študenti iz Trsta, Gorice, Reke in Istre v spomin na štiri bazoviške junake, usmrčene v okviru prvega tržaškega procesa septembra 1930. Ploščo, ki je kmalu postala tudi simbol zahtev za popravek rapalske meje, so nato leta 1942 odstranile in uničile italijanske okupacijske oblasti.

Pobudo za ponovno postavitev so dali Slovenska izseljenska matica, društvo TIGR in odbor za proslavo bazoviških vojakov. Nova plošča zdaj stoji na istem mestu kot original, enaka bo tudi njena vsebina, izdelana pa je po načrtih Vladimirja Pezdirca. Obeležje predstavlja valove, ki ponazarjajo, da je vse v stalnem prihajanju in odhajanju.

"Ves slovenski narod združen v obsodbi in protestu"
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v nagovoru ob odkritju spominske plošče opozoril, da lahko v preteklosti razpoznamo sporočila, ki imajo pomen danes in zdaj. "Nekatera združujejo, druga razdvajajo, nekatera bodrijo, druga težijo. Od nas je odvisno, katera izberemo za proslavljanje, katera za trezno analizo in kultivirano razpravo in katera za prepiranje," je dejal in spomnil, da se je ob padcu štirih mladih fantov pod streli krvnikov fašistične diktature 6. septembra 1930 na kraški gmajni v Bazovici pri Trstu ves slovenski narod združil v obsodbi in protestu.

Spominska plošča je po Turkovih besedah na tem mestu vse od leta 1931 pričala o trpljenju, ki ga je del slovenskega naroda doživljal pod fašizmom. Nič nenavadnega torej ni bilo, da so jo italijanski okupatorji po zasedbi Slovenije odstranili, a nenavadno je, da jo znova postavljamo šele danes, 67 let po koncu druge svetovne vojne, so na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport zapisali njegove besede v sporočilu za javnost.

Zvečer še slavnostna akademija
Vnovična postavitev plošče sodi v sklop rodoljubnih dnevov TIGR-a, ki so se v prestolnici začeli v petek, prireditve pa so se sklenile s slavnostno akademijo ob 85. obletnici ustanovitve protifašističnega gibanja TIGR in ob 100-letnici rojstva primorskega aktivista Ferda Kravanje - Petra Skalarja.