Hojs je dobil podporo matičnega odbora. Foto: BoBo
Hojs je dobil podporo matičnega odbora. Foto: BoBo

Gre za tipično slovensko rivalstvo, ko civilna zaščita noče poklicati vojske na pomoč, dokler ne zmore sama.

Hojs se zavzel za večjo vlogo vojske pri naravnih nesrečah
Poleg vojske bi po Hojsovih besedah morali na misije pošiljati več civilnih strokovnjakov. Foto: EPA

Aleša Hojsa.

Hojs, nekdanji član uprave Darsa, je uvodoma poudaril, da je v svoji karieri najbolj ponosen na projekt uvedbe avtocestnih vinjet, da pa, kot pravi, težko reče, da obrambnega področja ne pozna, saj je kot član uprave Darsa sodeloval tudi pri projektih zaščite in reševanja.

Hojs: Spremembe je treba uvajati s premislekom
Obrambno področje je po njegovih besedah del slovenske nacionalne identitete, ki se je od leta 1991 pokazal kot najbolj povezovalen. Kot pravi, je treba na tem področju vse spremembe uvajati po temeljitem premisleku, še posebej na vojaškem delu MORS-a.

Hojs je izrazil potrebo po spremembi zakona o obrambi, po izdelavi obrambne strategije in t. i. novega srednjeročnega obrambnega programa za obdobje 2013-2018, ki ga bo treba prilagoditi finančnim razmeram v državi.

V nadaljevanju je spregovoril predvsem o varčevanju na MORS-u. Zatrdil je, da je nesprejemljivo, da se varčuje pri varnosti in usposobljenosti vojakov, glede na plače v vojski, pa se tudi ne strinja z varčevanjem pri plačah vojakov. Opozoril je, da je treba vojakom, ki so dopolnili 45 let in ne morejo več opravljati vojaške službe, zagotoviti pravo perspektivo, razmišljati pa velja, glede na podaljševanje delovne dobe, po njegovem tudi o smiselnosti te omejitve pri 45 letih.

Hojs poudaril pomen domoljubja, prostovoljstva in solidarnosti
Dejal je, da je prav, da SV sodeluje na misijah, pri čemer bi po njegovem morali spodbuditi sodelovanje vojakov na področjih, ki imajo za Slovenijo večji geostrateški pomen, npr. Kosovo. Ob tem je dodal, da civilnega dela misij Slovenija ne izkorišča, saj na misijah ne sodeluje dovolj civilnih strokovnjakov, kot npr. zdravniki in agronomi, ki so, "priznajmo, predhodniki bodočega gospodarskega sodelovanja med državami".

"Domoljubje, prostovoljstvo in solidarnost so elementi, ki so držali Slovensko vojsko na nivoju, kot je danes," je zatrdil in dodal, da je treba veliko zaupanja državljanov v vojsko obdržati.

Omenil je tudi težave pri kadrovski strukturi vojske, saj imamo preveč častnikov, glede na število vojakov. Na vprašanje Melite Župevc (PS) je odgovoril, da vidi rešitev v zaposlovanju častniških in podčastniških kadrov v gospodarstvu. Na vprašanje glede civilnega nadzora nad obrambnim področjem pa je dejal, da bo njegova prva naloga, da pokaže, da vojsko vodi minister, ne pa načelnik generalštaba.

Za Hojsa duhovna oskrba pomembnejša od verske
Bolj kot verska oskrba se mu zdi pomembna duhovna oskrba v vojski, predvsem za vojake na misijah, za njihove družine in nazadnje za vojsko kot celoto. Ob tem je izrazil upanje, da naši vojaki ne bodo nikoli sodelovali v bojnih operacijah, v katerih bodo morali odločati o tem, ali bodo življenje dali ali vzeli.

Na vprašanje Saše Kos (PS) glede umika sil iz Afganistana je dejal, da se zavzema za umik slovenskih vojakov iz te države v sklopu vseh zavezniških sil, do katerih ima javnost po Hojskovih besedah presenetljivo slabo mnenje, ki pa ga sam nima.

Hojs za ureditev statusa prostovoljnih gasilcev
Župevčeva, Samo Bevk (SD) in Franc Breznik (SDS) so kandidata povprašali glede vladnega letala falcon. Pojasnil je, da ne more povedati, kako se bo vlada odločila glede njegove uporabe. Zatrdil je, da bi v primeru prodaje letala država izgubila 10 milijonov evrov izgube, pri tem pa je dodal, da je s falconom podobno, kot da si nekdo kupi jaguarja, nato pa se vozi s taksijem, da ne bi sosedje videli, da se vozi z jaguarjem.

Ivan Vogrin (Lista Virant) je Hojsa pozval k podpori prostovoljnih gasilcev, o problematiki prostovoljcev pa ga je povprašal tudi Matej Tonin (NSi). Hojs je poudaril, da je z zakonom treba urediti status prostovoljnih gasilcev, predvsem glede nadomestil in bonusov, ki jih morajo biti deležni za udeležbo v različnih posredovanjih.

Hojs se zavzema tudi za redefinicijo pogodbe s Patrio in za zmanjšanje števila osemkolesnikov v pogodbi.

Gre za tipično slovensko rivalstvo, ko civilna zaščita noče poklicati vojske na pomoč, dokler ne zmore sama.

Hojs se zavzel za večjo vlogo vojske pri naravnih nesrečah