Po mnenju očetov v Sloveniji niso ustrezno urejeni stiki z otroki, novi družinski zakonik pa ne vključuje opredelitve največje koristi otroka. Foto: Reuters
Po mnenju očetov v Sloveniji niso ustrezno urejeni stiki z otroki, novi družinski zakonik pa ne vključuje opredelitve največje koristi otroka. Foto: Reuters
Razpravljavci so se strinjali, da je v otrokovo največjo korist, da se razvezana starša ne prepirata. Foto: MMC RTV SLO
Tematika ločitev je lahko dobro pravno urejena, a je zelo občutljiva, saj vplete tudi čustva, je opozoril predsednik DZ-ja Milan Brglez. Foto: BoBo

"Vemo, da bo pot dolga. Šli bomo prek vseh potrebnih instanc, tudi do ustavnega sodišča, če bo treba, pa tudi do Evropskega sodišča za človekove pravice," so dejali.

Ločitveni postopki v Sloveniji trajajo več let in so dragi, po mnenju Društva za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) pa tudi diskriminatorni. Na panelu v prostorih državnega zbora, kjer jih je nagovoril tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez, ki je opozoril, da je skrb za otroke tudi del našega ustavnega reda, so se vprašali, kaj je največja korist otrok ob ločitvi.

Postregli so s številkami, da je v Sloveniji letno okoli 6.000 porok in več kot 2.000 ločitev, od katerih jih zgolj 20 odstotkov poteka sporazumno, 80 odstotkov pa jih konča na sodišču. In v le desetih odstotkih teh primerov sta varstvo in vzgoja otrok dodeljena očetom. Ob tem pa so poudarili, da ne problematizirajo tega, da so otroci dodeljeni materam, ampak to, da stiki niso ustrezno določeni.

Zanje je sporno omejevanje stikov
"Stiki so, če si jih otroci želijo,"
je pogosto navedeno v sodbah, so pojasnili. In opozorili na veliko težavo lažnih ovadb mater - tako različnih oblik nasilništva kot celo pedofilije. Še preden je v postopku kar koli dokazano, se namreč sprejme začasna odredba, ki očetu prepoveduje stike, kar traja tudi po več mesecev.

Predsednik društva Iztok Ivančič, ki se je skliceval na nekatere že znane izjave v medijih, je dejal, da matere ta način pogosto uporabijo prav po nasvetu njihovih zagovornikov, zaradi česar so se že večkrat poskušali obrniti tudi na odvetniško zbornico, vendar tam niso naleteli na posluh. Navedli so tudi nekaj primerov "nerazumljivih in napačnih" sodb.

V enem primeru je bil po ločitvi en otrok dodeljen očetu, drugi pa materi. Mati ima zaradi nasilništva prepoved stikov z otrokom, ki je dodeljen očetu. V drugem primeru pa je bil en otrok po ločitvi dodeljen očetu, do drugega, ki je pri materi, pa oče ne sme zaradi domnevne spolne zlorabe.

Moške kvote in sostarševstvo
Opozorili so tudi na feminizacijo poklicev v psihologiji in pravu, zato želijo spodbuditi, da bi na družinskih sodiščih sodili tudi moški. Po navedbah, slišanih na panelu, je na ravni celotne države na funkciji sodnika na družinskih sodiščih en sam moški, preostalo so ženske sodnice, kar po njihovem mnenju prav tako vpliva na razsodbe in odpira vrata stereotipizaciji. Slišati je bilo tudi predlog, da se po vzoru nekaterih drugih držav uvede sodni senat, ki bi ga sestavljala sodnica in sodnik.

Imajo tudi predlog za državo. Želijo, da se zakonsko uvede sostarševstvo. Kot primer navajajo nemško zakonodajo, ki nalaga sodišču, da se prvenstveno odloča za skupno skrbništvo. Po njihovem mnenju namreč to pogosto omenjeno "največjo korist otrok" ob ločitvi predstavljajo prav uravnoteženi stiki z obema staršema.

To bi pomenilo, da starši tudi po ločitvi uravnoteženo skrbijo za otroka, da bi se morali udeležiti obveznega programa izboljšave medsebojne komunikacije, sostarševstvo iz sodnih postopkov izključuje otroke, ob tem pa bi nastopilo tudi dosledno preganjanje lažnih ovadb in odtujevanja otrok.

Sodelujoči starši so osnovno hrepenenje vsakega otroka
Socialni pedagog Matej Zaplotnik pojasnjuje, da o odtujevanju otrok govorimo takrat, ko otrok nenadoma začne zavračati enega starša, kar je sicer v popolnem nasprotju z njunim dejanskim odnosom. Ta otrok je žrtev čustvene zlorabe oz. psihološkega maltretiranja drugega starša, pravi Perko, ki dodaja, da gre za zlorabo otroka, ki je najpogosteje prisotna, a hkrati premalo prepoznana in sankcionirana, kar pripisuje pomanjkanju smernic za prepoznavo in strokovnega znanja na tem področju.

Psiholog Andrej Perko, ki ima 20-letne izkušnje iz prakse v okviru svojega delovnega mesta na centru za socialno delo, poudarja, da če se starša razvežeta kakovostno, otrok posledic sploh ne čuti. "Če starša sodelujeta, se otrok hitro adaptira in brez občutkov krivde prehaja od enega do drugega," polaga na srce, da so normalni in sodelujoči starši osnovno hrepenenje vsakega otroka.

Pravi, da je vsako leto več sporazumnih razvez, pri težavnih primerih pa gre pogosto za zamere mater, ki se očetom maščujejo prek hrbtov otrok. "Pametno bi bilo vzpostaviti normalen odnos z materjo. Ona je tista, ki ima škarje in platno. Če se začne vojna, je v naši družbi na slabšem oče," je poudaril lastnost trenutnega sistema v ločitvenih postopkih v Sloveniji.

Na prvem mestu mora biti otrok, ne starša
Vesna Vuk Godina
je prepričana, da razlog tiči tudi v "negativni stigmatizaciji moškega spola", ki na Zahodu poteka že vsaj 30 let. "Znotraj tega diskurza so postali očetje slabši od mater," je opozorila antropologinja, po mnenju katere sicer otrok potrebuje "funkcionalno različna starša, in sicer starša, ki ga brezpogojno ljubi, kar je v naši kulturi mama, in starša, ki vpelje socialna pravila, kar je v naši kulturi oče", kot je dejala.

"Če se ločita, bi starša morala razumeti, da gre prvenstveno za dobro otroka, ne zanju in njune potrebe. Če imaš otroka, moraš svojo dobrobit podrediti njegovi," je prepričana.