Izbor Slovenija

Poudarki

  • Javno in zasebno šolstvo
  • Koncesije za opravljanje javne službe
  • Kaj je to javna služba?
  • Študijski programi kopiraj-prilepi
Zaradi prihajajoče novele o visokem šolstvu so v zasebnih visokošolskih zavodih močno zaskrbljeni. Foto: Pixabay
Akademski forum o prihodnosti visokega šolstva se je odvil v prostorih zasebne Evropske pravne fakultete Nove univerze. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Razvili smo študijske programe, ki jih zdaj ponujajo tudi javne inštitucije, praktično ni programa biologije ali kemije, ki ne bi nalimal zraven "z ekologijo" oz. "varstvom okolja", pred letom 2000 ni bilo še nobenega takšnega programa v Sloveniji.       
 Mladen Franko o posnemanju
Je rivalstvo med javnim in zasebnim šolstvom zgolj ideološko motivirana polarizacija? Foto: BoBo
       Kako je mogoče, da se šteje, da je izvajanje javnih služb, ki jih izvaja državni visokošolski zavod, kakor koli manj potrebno nadzora, regulacije, kot pa to velja za zasebne zavode. Normativna zakonodajna diskriminacija je tu v oči bijoča, saj se je tu naš psevdo zakonodajalec ujel v lastno past.       
 Peter Jambrek o diskriminaciji
Prihajajoča nova novela o visokem šolstvu bo verjetno še bolj privilegirala javne državne univerze. Foto: BoBo
Stroški študija zunaj regije so med 600 in 700 evri, drugače pa pol manj. Foto: BoBo
       Obstaja precejšnja razlika med javnim in zasebnim sektorjem, saj se računsko sodišče ne spušča v polemiko, ali je racionalna raba davkoplačevalskega denarja tam, kjer je manj kot deset študentov v študijskem programu v javnem sektorju, a prav na to opozarja pri zasebnem koncesioniranem visokem šolstvu.       
 Dušan Lesjak o dvojnih merilih
Zasebni visokošolski zavodi si trenutno odrežejo zgolj štiri odstotke visokošolske proračunske pogače. Foto: Pixabay
       Poraja se sum, da predlagatelj zakona želi izvršiti odločbo ustavnega sodišča tako, da bo v še slabši položaj postavil zasebne visokošolske zavode, takšen namen pa je protiustaven, saj se uporaba odločbe ustavnega sodišča zato, da dosežeš neke druge protiustavne namene, v teoriji imenuje zloraba prava.       
 Matej Avbelj
Ena od idej, ki kroži, govori o ukinitvi koncesij, a to naj ustavnopravno ne bi "šlo skozi". Foto: BoBo
       Javni zavodi raje vidijo, da študenti pridejo k njim, ker je to časovno in denarno racionalnejše, a to predstavlja veliko finančno breme za družine in regijo, stroški študija zunaj regije so med 600 in 700 evri, drugače pa pol manj.       
 Dušan Lesjak o regionalizaciji

Dodaj v

Je omejevanje koncesij za zasebne visokošolske zavode "birokratski fašizem"?

Kakšna bo prihodnost visokega šolstva?
15. januar 2018 ob 06:23
Ljubljana - MMC RTV SLO

V pripravi je nova novela o visokem šolstvu, ki kar v 18 členih govori o koncesijah zasebnikom, med drugim o omejitvi na 4+1 leto. Bodo vsi koncesionarji morali koncesijo pridobiti znova? V zasebnih visokošolskih zavodih so zaskrbljeni.

Prihajajoča novela zakona o visokem šolstvu, če besedilo ne bo močno spremenjeno, ne bo zagotovila boljše priložnosti, da si državljani pridobijo ustrezno izobrazbo, pač pa gre bolj v smer, da določene možnosti odvzame, je bilo slišati uvodoma na Akademskem forumu zasebne Nove univerze iz Nove Gorice. "Iz zakonodajnih gradiv, ki so krožila, smo razbrali, da utegne ministrstvo na precej rokohitrski način precej radikalno poseči na področje visokega šolstva in po neki verziji bi bile ukinjene koncesije, s tem pa bi se močno poseglo v pravice študentk in študentov, ki študirajo na koncesioniranih zavodih," je opozoril profesor na omenjeni univerzi Matej Avbelj.

Od odločbe ustavnega sodišča, ki je od vlade in državnega zbora zahtevalo ureditev visokega šolstva, zlasti z opredelitvijo javne službe, je preteklo že sedem let in zadeva še vedno ni uresničena, kar je "nezaslišano", je Avbelj postavil iztočnico za debato.

"Ministrico smo na svetu direktno vprašali, ali je namen ukinitev vseh koncesij v visokem šolstvu, a je zagotovila, da koncesije ostajajo, verjetno tudi zaradi pritiskov EU-ja, saj moramo ohraniti en del zasebnega visokega šolstva," je dejal Mladen Franko, prorektor z Univerze v Novi Gorici in podpredsednik sveta za visoko šolstvo na ministrstvu.

Ustavno in računsko sodišče
Novelo zakona čakata predvsem dve težki nalogi, in sicer da bo končno opredelila in utemeljila, kaj sploh je javna služba, ter da bo v skladu z opozorilom računskega sodišča k racionalni porabi proračunskih sredstev končno dorekla merila za podeljevanje in odvzemanje koncesij, je poudaril profesor Dušan Lesjak s Fakultete za management Univerze na Primorskem, član delovne skupine, ki se je v okviru nastajajoče novele o visokem šolstvu ukvarjala prav s členi zakona, ki se nanašajo na koncesije. "Obstaja precejšnja razlika med javnim in zasebnim sektorjem, saj se računsko sodišče ne spušča v polemiko, ali je racionalna raba davkoplačevalskega denarja tam, kjer je manj kot deset študentov v študijskem programu v javnem sektorju, a prav na to opozarja pri zasebnem koncesioniranem visokem šolstvu," je opozoril na dvojna merila.

Visokošolska resolucija (Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020) pa je po Lesjakovih besedah tretji vzgib za nastajajočo novelo, v kateri je v dveh uvodnih preambulah zapisano, da bi koncesijo za javno financiranje zasebno visoko šolstvo lahko dobilo zgolj v primeru, ko identičnega študijskega programa ni v okviru javnega šolstva.

"V osnutku novele piše, da se zasebnim zavodom koncesije podeljujejo samo izjemoma, upravičeno smo zaskrbljeni," pa je opozoril Franko.

Kaj je sploh javna služba?
Definicija javne službe se kaže skozi uveljavljanje javnega interesa, tavtološka definicija zanjo pa nam pove, da je javni družbeni interes tisti interes, ki ga zakon opredeli kot takega. "Javna cesta je tista cesta, ki jo zakon o javnih cestah označi za javno, to je ta zaprti krog," je v razpravi dodal pravnik Albin Igličar s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Ključen problem je po Lesjakovih besedah dejstvo, da je definicija javne službe ujeta v dve nasprotujoči si opredelitvi, in sicer prva, ki jo podpirajo velike javne univerze, je, da je javna služba vse, kar je javno financirano. Druga interpretacija pa pravi, da bi javno službo vezali na javno veljavnost njenih diplom, ne na financiranje. "Skupina tujih strokovnjakov, ki jih je ministrstvo prosilo, naj pomagajo streti ta dva oreha, in sicer kaj je javna služba ter kako urediti koncesije visokega šolstva v Sloveniji, sploh ni razumela problema," je navedel Lesjak.

Dva člena, ki v besedilu govorita o javni službi, te sploh vsebinsko ne definirata. "Cilj ne bo dosežen, saj se vlada in ministrstvo ne bosta mogla sklicevati, da sta z novelo zadovoljila razsodbo ustavnega sodišča," je opozoril profesor in ustanovitelj Nove univerze Jambrek in dodal, da neko ambicijo pojasniti, kaj javna služba sploh je, nakazujeta zgolj dva stavka, in sicer da javno službo izvajajo javni in zasebni (koncesionirani) visokošolski zavodi ter da z javno službo Slovenija zagotavlja nemoteno izvajanje visokošolske dejavnosti in dostopnost pod enakimi pogoji za vse.

Študijski programi kopiraj-prilepi
Koncesija je lahko podeljena iz treh razlogov, in sicer zaradi novega programa, potrebe po kadrih ali regionalnega principa, ki gleda na prispevek h gospodarskemu, kulturnemu in splošnemu razvoju regije, je pojasnil Franko.

Pri pripravi novele zakona se je na ministrstvu po Lesjakovih besedah ves čas izhajalo iz družbenih potreb. To pomeni, da so samo študijski programi zasebnih zavodov, za katere je izkazana družbena potreba, ki je ne zadovoljujejo javni zavodi, lahko deležni javnega financiranja. "Težava je sledeča, saj lahko zasebni visokošolski zavod ponudi atraktiven študijski program, ki ustreza pogojem za javno financiranje, potem pa javni zavod to ugotovi in ga ponudi še sam, zasebni zavod pa s tem v trenutku izgubi koncesijo," je opozoril.

"Razvili smo študijske programe, ki jih zdaj ponujajo tudi javne inštitucije, praktično ni programa biologije ali kemije, ki ne bi nalimal zraven 'z ekologijo' oz. 'varstvom okolja', pred letom 2000 ni bilo še nobenega takšnega programa v Sloveniji," je Franko v razpravi navedel, kako visokošolski zavodi posnemajo drug drugega.

Poleg ponudbe in povpraševanja javnih in zasebnih univerz je treba upoštevati tudi regionalni vidik, po katerem je zasebni visokošolski zavod lahko upravičen do koncesije, je nadaljeval Lesjak. "Javni zavodi raje vidijo, da študenti pridejo k njim, ker je to časovno in denarno racionalnejše, a to predstavlja veliko finančno breme za družine in regijo, stroški študija zunaj regije so med 600 in 700 evri, drugače pa pol manj," je dejal.

Časovna omejitev 4+1
Po starem so bile koncesije podeljene za nedoločen čas s pogoji, kako jo koncesionar lahko izgubi, zdaj pa v predlogu novele piše, da bi bile koncesije podeljene za štiri vpisane generacije in eno leto, je še pojasnil Lesjak in opozoril, da je to odločno premalo, saj zavodom onemogoča kakršno koli dolgoročnejše načrtovanje in zaposlovanje.

Problematične se Lesjaku zdijo tudi prehodne določbe v noveli, ki bi povzročile, da bi bile odvzete vse koncesije, in bi jih morali visokošolski zavodi na novo pridobiti. Zato so na delovni skupini nasprotovali temu predlogu, je dodal.

"Zakon pravi, da Slovenija z javno službo na področju visokega izobraževanja zagotavlja trajno izvajanje visokošolske dejavnosti, to pa s podeljevanjem 4+1-letnih koncesij ni mogoče. S takšnimi koncesijami lahko izvajaš zgolj kontrolo nad zasebnimi zavodi, ki je lahko finančna, kakovostna in v manj normalnih državah tudi politična," je sklenil Avbelj in dodal, da je prav slednje najbolj skrb vzbujajoče.

Polarizacija: javno proti zasebnemu
Tudi profesor prava Andraž Teršek z Univerze na Primorskem je besedilo osnutka novele označil za protiustavno. Dogajanje je treba po njegovih besedah razumeti v kontekstu očitno nove čustvene polarizacije slovenskega volilnega telesa na tematiki zasebnih proti javnim šolam, vse skupaj pa ima ideološki prizvok. "Če ne moremo javnega narediti dobrega in kakovostnega, ga opredelimo kot sveto in nedotakljivo, zasebno pa črtimo kot grožnjo in nelagodni tujek," je navedel.

Gre za "potiskanje meja golega birokratizma do neslutenih razsežnosti". V knjigi Davida Graeberja Utopija pravil je takšno dogajanje označeno z besedno zvezo "popolni idiotizem" ali pa "birokratski fašizem", je primerjal Teršek.

Ideja ukinitve koncesij? "O stvareh, ki jih predlagajo ljudje, ki so zelo nesramni ali pa premalo pametni, se ne znam pogovarjati. Predlagati ukinitev koncesij in zahtevati obnovitev postopkov od začetka na tako grobo zbirokratiziran način je povsem neznosno," si je odgovoril Teršek in dodal, da upa, da se bomo vsega skupaj spominjali zgolj kot še ene ponesrečene epizode slovenske politike.

Problematična retroaktivnost zakona
Ukinitev koncesij prav gotovo ustavnopravno "ne bo šlo skozi", saj bi takšna drastična sprememba pomenila retroaktivno učinkovanje zakona, kar je ustavno nedopustno, se je strinjal pravnik Igličar s Pravne fakultete. Do neprave retroaktivnosti sicer velikokrat pride, ko zakon na novo uredi razmerja, a takšne spremembe morajo biti postopne z dolgim prehodnim obdobjem, ki omogoča prilagoditev na novo stanje. Izrazito kratka doba, za katero bi se koncesije podeljevale (4+1 leto), ne bi zadoščala, je menil.

Zakon o visokem šolstvu v prvem členu pravi, da lahko visokošolski zavod ustanovi katera koli domača ali tuja pravna ali fizična oseba, drugi člen pa dopušča tudi zasebne šole, pa je poudaril ustavni pravnik Peter Jambrek in dodal, da slovenska ustava izrecno govori o državnih univerzah in visokih šolah, ker je slednje drugače od zasebnih treba zaščititi pred prevelikim vplivom državne politike.

V osnutku besedila ni mogoče najti zgolj kršitev načela neprave retroaktivnosti, pač pa tudi ustavne nedoločnosti, saj je tam cela kopica izrazov, ki niso precizno opisani. "Kaj je posledica višje sile? Zakon mora natančno določiti vsaj nekaj kategorij višje sile, ko se koncesija lahko odvzame," je navedel primer in nadaljeval, da besedilo poleg tega govori tudi o "primernem" roku, kar prav tako krši načelo nedoločnosti.

"V oči bijoča diskriminacija"
Zakon po Jambrekovih besedah ima v poglavju o koncesijah v visokem šolstvu skupaj kar 18 členov, kar pomeni, da je zakon prvenstveno pisan zaradi koncesij, ne pa definiranja javne službe. "Kako je mogoče, da se šteje, da je izvajanje javnih služb, ki jih izvaja državni visokošolski zavod, kakor koli manj potrebno nadzora, regulacije, kot pa to velja za zasebne zavode. Normativna zakonodajna diskriminacija je tu v oči bijoča, saj se je tu naš psevdo zakonodajalec ujel v lastno past," je pojasnil Jambrek in dodal, da se zakonodajalcu lahko upravičeno očita, da se v potankosti ukvarja z zasebniki, ki predstavljajo zgolj štiri odstotke v visokošolski javni proračunski pogači, kako se porabi 96 odstotkov denarja, ki ga porabijo državni visokošolski zavodi, pa ga ne zanima toliko.

"Poraja se sum, da predlagatelj zakona želi izvršiti odločbo ustavnega sodišča tako, da bo v še slabši položaj postavil zasebne visokošolske zavode, takšen namen pa je protiustaven, saj se uporaba odločbe ustavnega sodišča zato, da dosežeš neke druge protiustavne namene, v teoriji imenuje zloraba prava," je še dejal profesor Avbelj.

Z ministrstva se niso udeležili razprave, nova novela o visokem šolstvu pa naj bi predvidoma luč sveta ugledala februarja.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
bilzerian
# 15.01.2018 ob 06:56
radi bi se šli zasebnega posla, po drugi strani pa pričakujejo denar od države....
ReciBobuBob
# 15.01.2018 ob 07:06
Ah.... Spet vsi v luft..
Zasebno šolstvo je imelo nekaj let časa, da se pokaže kako dobro delajo. Izkazalo se je, da iz večino privatnih univerz pridejo ljudje zelo slabo izobraženi in brez trohice sposobnosti razmišljanja. Edino pametno, da se nekaj ukrene - preveč mladostnikom se je že zavozilo prihodnost.
zozozo
# 15.01.2018 ob 07:02
Te "univerze" in "fakultete" bi morali preprosto zapreti. Kdo to resno jemlje? Kdo bo komu dal službo zato, ker je na teh ustanovah kupil diplomo?
lila2140
# 15.01.2018 ob 06:41
Torej, bili bi zasebniki, plačevali naj bi jih pa iz javnih sredstev in to redno? Cool...
unitrode
# 15.01.2018 ob 07:44
Število fakultet in visokih šol je med letoma 2004 in 2009 naraslo (približno) od 40 na 90! Med temi fakultetami ni nobene tehnične ali naravoslovne, proizvajajo pa nezaposljive kadre (doma in v tujini).
Nivo njihovih diplom, magisterijev in doktoratov je pošastno nizek, to se da enostavno preveriti na spletu.Dokaz: na Jambrekovi fakulteti lahko doktoriraš brez kakršnegakoli raziskovalnega dela, ni potrebna niti objava članka v Gorenskem glasu ipd. Zakaj bi torej davkoplačevalci financirali nekaj kar je nezaposljivo in nekvalitetno. Sem pa za koncesije tehnični ali naravoslovni (zasebni) fakulteti če bo prej dokazala, da je kvalitetna, mednarodno prepoznavna in diplomanti zaposljivi (pa ne samo preko zvez).
pirat1
# 15.01.2018 ob 07:30
Ukiniti! Če imajo zasebne šole, naj tudi plačajo zanje! Le zakaj bi za Jambrekovo plačo in "elitne", "zasebne" študente šel denar iz proračuna, zbran tudi z mojimi davki?
SamoRes
# 15.01.2018 ob 07:41
Te "fakultetice" v skoraj vsaki slovenski vasi vodi večinoma zgolj zaslužek. Denar na glavo študenta. Za mnoge le postaja do študentske napotnice ali pa hitra pridobitev papirja za dogovorjeno službo v javni upravi.
Mnoge so celo brez lastnih predavateljev in se kar po video zvezi odvije predavanje. Veliko teh fakultetic je tudi nagrada za zvestobo v politiki. Visokošolstvo je razvrednoteno, študira že vsak ali bolje rečeno pridobiva papir za izobrazbo. Imamo poplavo magistrov in doktorjev brez ene delovne ure.
Zmanjšati število teh podjetij (kaj pa so drugega?), ostanejo naj le kvalitetne fakultete in tam naj se poveča financiranje ter se omeji vpis, študirajo naj sposobni, ne tisti ki jim je cilj papir in študentska napotnica.
rabelj
# 15.01.2018 ob 07:47
Ko je fakulteta v vsaki vasi pride nekako do inflacije izobrazbe.
Morali bi pustiti samo dve univerzi (Mb in Lj) ter raje kot financiranje fakultet subvencionirati bivanje študentov ter nato vračanje izobraženega kadra nazaj v zakotje (npr. preko davčnih olajšav, cenejšega vrtca...).
m72
# 15.01.2018 ob 08:02
"Je omejevanje koncesij za zasebne visokošolske zavode "birokratski fašizem"?"

NI. Fašizem je posiljevanje z "zasebnimi" ruplastimi jambrarijami, ki seveda stoprocentno visijo na proračunu, s svojim delovanjem pa se norčujejo iz študija in izobrazbe ter žalijo zdravo pamet. Takoj ukinit!
rooster
# 15.01.2018 ob 07:16
Jah, smo pač Slovenci inteligentni v primerjavi s kaksnimi Nemci, Avstrijci. Kar 3/4 generacij na fakultetah.
projektant
# 15.01.2018 ob 07:55
Fakultete z ali brez koncesije brez kakovostnega profesorskega kadra so popolnoma odveč.
Če prof. ne pozna visokošolskih sistemov, potem lahko tako blefira kot Jambrek, ki je II.stopenjski magisterij potrjeval in PAZITE prodajal kot znanstveni magisterij. Taki lumpi kot je npr. tudi Leben pa ga. Bulčeva ki želijo z lažjo blefirati v visokošolstvu bi morali dobiti trajno prepoved oz. odvzem izobrazbe.
Sicer pa roko na srce, Fakulteta ki ima manj kot 40 zaposlenih je popln blef, popolna zmota za resen študij. Kako lahko volijo na naravoslovnih profesorje iz družboslovja? Ali obratno. npr. Matematiko predavajo ne Univerzi v Ljubljani, ki niso mogli biti izvoljeni na Fakulteti za Matematiko in Fiziko????
Taka fakulteta nato ustanovi ker svoje področje in volijo npr. prof. ustavnega prava na tretjerazredni fakulteti. Ali ne gospodje pravniki, stalni komentatorji o poštenju in etiki????
zapravico
# 15.01.2018 ob 07:51
Iti se privatnika na račun države ne gre
Celt
# 15.01.2018 ob 07:20
Skupina tujih strokovnjakov, ki jih je ministrstvo prosilo, naj pomagajo streti ta dva oreha, in sicer kaj je javna služba ter kako urediti koncesije visokega šolstva v Sloveniji, sploh niso razumeli problema,

Verjamem. Slovenci smo sposobni zakomplicirati stvari do amena....
luckyss
# 15.01.2018 ob 08:08
Šolstvo mora podpirati tiste z višjim IQ- jem in ne tistih z debelejšo denarnico..drugače nam sledita degradacija in propad...
Že itak nas vodi kapital in ne zdrav razum!!
mmeeddoo
# 15.01.2018 ob 08:05
Nobena stvar, ki je v domeni javnega dobrega, ne bi smela biti zasebna!

Ne vem zakaj vse to sprenevedanje - poglejte si VB, kjer vse to imajo že nekaj let in ugotavljajo, da ni v redu, da predvsem spodbuja izkoriščanje sistema in veča razlike med revnimi in bogatimi.
unitrode
# 15.01.2018 ob 09:00
Za hec sem pogledal bazo Sicris, kjer so objavljeni podatki o raziskovalnem delu (bibliografija, citiranost). Ker so objave v obskurnih domačih in balkanskih virih neresne za analizo sem povzel podatke o citiranosti v mednarodnih bazah WoS in Scopus, kar je donekle objektiven pokazatelj kakšen je (mednaridni) zananstveni nivo dotičnega raziskovalc:
dekanja FUDŠ N G. prof .dr. Mateja Rek; WoS 6 cit., Scopus 11 cit
dekan Evr. P. F N.G. prof dr. Marko Novak, WoS 0 cit, Scopus 1,
Samo za primerjavo: asistenti na tehničnih fakultetat imajo vsaj nekaj deset citattov, učitelji nekaj sto
dekan Fak. za strojnišvo:M.Kalin WoS 165, Scopus 2061
dekan Fak. za kemijo..: J. Svete: WoS 2047, Scopus 2130
Citiranost je res samo eno merilo o prepoznavnosti (uspešnosti) raziskovalca, ker pa jo objavljajo mednarodne baze podatkov (na zahodu) seveda ni bojazni, da bi jih "rdeči" manipulirali. Kažejo pa na nivo privatnih fakultet ter nemno zaparvljanje davkoplačevalskega denarja.
Omenite je potrebno še dodatno škodo, ki jo povzročajo "vaške Sorbone": delijo ničvredne diplome katerih imetniki se zaposlijo v javni upravi na odličnem delovnem mestu, kjer radi svojega neznanja povzročajo škodo; torej nas stanejo dvojno!
SamoRes
# 15.01.2018 ob 07:51
Spomnimo kako je vlada pod vodstvom Janše, ki tako rad vlaga ustavne obtožbe, kršila ustavo, ko je dodelila koncesije svojim zborovalcem za republiko
www.rtvslo.si/slovenija/brez-koncesije-prejsnje-vlade-ostala-tudi-tomsiceva-fakulteta-za-medije/320210
Gastrbajtr
# 15.01.2018 ob 14:25
Nova Univerza, ki nima niti svoje spletne strani, kaj šele lastne zgradbe (rektor pa je Dimitrij Rupel), ima 3 članice:
- Fakulteto za državne in evropske študije (Peter Jambrek)
- Evropsko pravno fakulteto (ustanovitelj Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice na Bledu, katerega ustanovitelj je Peter Jambrek, direktorica pa njegova žena Olga Jambrek, drugih zaposlenih nima)
- Fakulteto za slovenske in mednarodne študije (upravni odbor fakultete sestavljata 2 člana - enega imenuje Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice, drugega pa Inštitut za mednarodno pravo, katerega ustanovitelj in direktor je Miha Pogačnik).

A je kaj za dodati?
sonce_
# 15.01.2018 ob 09:06
Največji problem je, da je kvaliteta večine zasebnih fakultet pod kritiko. Poznam ljudi, ki primerljive izpite, za katere je treba na ljubljanski univerzi študirati po več mesecev, opravijo s prebiranjem skripte s 30 vprašanji in odgovori. Seveda potem takšni zasebni programi pritegnejo študente, ki hočejo diplomo in magisterij za čim manj truda. Fakultete pa so navdušene, ker več (lenih) študentov pomeni zanje več denarja.
Naj si študenti sami plačujejo tovrstne tečaje na zasebnih fakultetah, ker resni študijski programi to niso.
boro007
# 15.01.2018 ob 09:57
"Razvili smo študijske programe, ki jih zdaj ponujajo tudi javne inštitucije, praktično ni programa biologije ali kemije, ki ne bi nalimal zraven 'z ekologijo' oz. 'varstvom okolja', pred letom 2000 ni bilo še nobenega takšnega programa v Sloveniji," je Franko v razpravi navedel, kako visokošolski zavodi posnemajo drug drugega.

Pred letom 2000 se tudi ne spomnim rjave in rumene kante za smeti... Ker se še nismo toliko ukvarjali z ekologijo.

Država naj denar nameni javnim šolam, in naj izboljša program tam. Če si pa nekdo privat domišlja da je njegov program toliko boljši, bo pa zlahka prodal sedeže v predavalnicah.

Samo dovoliti si ne smemo da bi javni šolski program ubral ameriške poti.
mihael1
# 15.01.2018 ob 08:27
Super podjetništvo , ki je prisesano na javni denar.

Kdor hoče biti podjetnik na tem področju naj za svoj denar to dela in pač riskira. Temu se reče podjetništvo. Ostalo so pa dvoživke, kjer dobivaš javni denar, dobiček pa pobiraš samo ti.
zozozo
# 15.01.2018 ob 08:45
Vse več držav uvaja voucherje,

Koliko držav je lani uvedlo voucherje?
zozozo
# 15.01.2018 ob 09:18
dekanja FUDŠ N G. prof .dr. Mateja Rek; WoS 6 cit., Scopus 11 cit
dekan Evr. P. F N.G. prof dr. Marko Novak, WoS 0 cit, Scopus 1,
dekan Fak. za strojnišvo:M.Kalin WoS 165, Scopus 2061
dekan Fak. za kemijo..: J. Svete: WoS 2047, Scopus 2130


Me spominja na tisti vic iz zgodnjih devetdesetih: "Jaz sem hot-t-tel b-b-iti šp-p-p-piker, p-pa n-n-nisem b-bil v p-p-p-partiji".
cairns
# 15.01.2018 ob 12:50
Je omejevanje koncesij za zasebne visokošolske zavode "birokratski fašizem"?

Ne. Gre za čiščenje. Nekateri zavodi so zagotovo na stopnji nižji od poklicnih šol.
Seveda je pri njih na prvem mestu pobiranje denarja, za katerega pa podeljujejo ničvredne diplome s katero dobiš službo le na kakšnem čistilnem servisu.
aktivist
# 15.01.2018 ob 10:15
Ali je molzenje javnih sredstev za svoje podjetje ekonomski fasizem
vranek
# 15.01.2018 ob 10:36
Zasebni zavodi ne bi smelk imeti s koncesijami nic. Vsak lolek nekaj odpre in zahteva koncesijo. Dokler ni v javnih solah, tudi visokosolskih zavodih, zasedeno zadnje prosto ucno mesto, koncesij za zasebnike ne sme biti. Kdor hoce v zasebno solo, izvoli, placaj iz svojga zepa. Zasebniki pa, ce ne morete obstati, zaprite, kot vsaka firma . Poln kufer teh prisesancev mem. V zdravsrvu, farmaciji, solstvu,cgozdarstvu.... Naj bo tega konc. Prezivi na trgu ali pa ne odpiraj. Potem pa x takimi, da smo fasisti! . Fj.
kren66
# 15.01.2018 ob 10:19
Vsak bi imel zasebno šolo katero financira država...a vse ustvarjajo ekonomiste katerih je ze sedaj dosti prevec...če si zaseben si sam porihtaj finance, ne pa da postvljaš zahteve državi, v isti sapi pa praviš da se naj država ne vmesva ker si ti samostojen....ni neke logike tukaj!
marinaio
# 15.01.2018 ob 09:21
Slovenija več kot dve univerzi ne potrebuje, tako se poveča tudi konkurenca za vpis in se dviguje (relativno) nivo znanja vpisanih, tako lahko dobiš nek povprečno dober kader, vse ostalo je megla! Neuporabnih smeri in programov je že na dveh večjih univerzah dovolj.
zozozo
# 15.01.2018 ob 12:37
Normativna zakonodajna diskriminacija je tu v oči bijoča, saj se je tu naš psevdo zakonodajalec ujel v lastno past,

"Psevdo zakonodajalec"? Mater majo nivo ti ljudje. In potem še hočejo državni denar.
g1n3k
# 15.01.2018 ob 12:06
Vsak, ki je bil na študiju v Nemčiji, Veliki Britaniji vidi ogromno vrzel med našim visokim šolstvom in tistim na zahodu, kjer se ve, da so profesorni tam zaradi študentov in ne obratno.
.
Ni res in ne nakladaj o vrzelih. Naši faksi znajo bit vsebinsko kar zelo dobri. Jaz sem naredil faks v Sloveniji in še enega v Veliki Britaniji. Slovenski(naravoslovje) je bil bolj zahteven. Morda je res bolj spoštljiv odnost profesorjev, ampak po drugi strani so tudi študentje v VB bili bistveno bolj odgovorni. Na koncu je odvisno tudi od študenta, ali dela faks samo zaradi papirja ali zaradi lastnega znanja.
Love_tigBitties
# 15.01.2018 ob 11:54
Tele kvazi šnelkurs fakultete po hitrem postopku lepo zapret pa bo mir. Oz naj se financirajo iz zasebnih virov. Ker nivo znanja je katastrofalen.
el CARTEL
# 15.01.2018 ob 10:49
raje naj ta denar namesto zasebnim šolam namenijo javnim

zasebne šole niso interes tsitih, ki bi radi imeli kakovostno javno šolstvo ali tako šolstvo, ki je dostopono za vse. torej večine v sloveniji.
Ribiič
# 15.01.2018 ob 08:16
Visokošolstvo se je razbohotilo nad vse dopustne meje, kakovost pa je strmoglavila. Temu bi morali narediti konec, a novela ne rešuje tega problema.
zozozo
# 15.01.2018 ob 16:59
@benonovak - Kdaj je kdo nasprotoval zasebnim optikom? Zasebni optiki so bili že skoz. Optika Pirc je recimo še iz 60ih let.
zozozo
# 15.01.2018 ob 09:54
@bonaparte - Pa o tem, da bo sodišče EU prepovedalo davke, lahko samo sanjaš. To je ena taka vrtčevska pravljica.
unitrode
# 16.01.2018 ob 08:57
V realnem sektorju je logika enostavna: robe, ki je preveč na trgu (in je vprašljive kvalitete) ne moreš prodati zato zmanjšaš produkcijo (ali pa jo delno ukineš). Popolnoma enaka logika mora veljati za visoko šolstvo. Pa poglejmoprimer diplomanta FUDŠ (črka D v nazivo je očitno preveč): kje se lahko zaposli? Samo v javni upravi in to samo v Sloveniji, kar je logično na mednarodno prepoznavnost njihovega dekan (1 citat, torej so njegovo "produkcijo" smo enkrat omenili v tujini?). Sicer pa so fakultete, ki gostujejo po zadružnih domovih in so brez potrebne logistike samo nepotrebno breme proračuna, če imajo koncesijo, ki je itak posledica političnega priskledništva. Še najbolj ogaben pa je obvod, ki si ga je privoščil dekan ene od novogoriških "fakultet", ko je diplomante VSŠ (sedaj prva stopnja) direkno vpisoval na magisterski študij in jim nato podeljeval "znanstvene" magisterije, brez urice znanstveno raziskovalnega dela (za kar so bili itak nesposobni).
ufojani
# 16.01.2018 ob 08:44
namesto izobraževanja (učencev/dijakov/študentov) je cilj vseh šol pri nas molža denarja. Postali so sami sebi namen, namesto podpora državi so njen parazit.
groman
# 15.01.2018 ob 11:33
Zaprejo naj neumne smeti kjer se prodaja diplome, tistih par programov ki so dejansko koristni (večinoma bivše oddaljene enote UL) se vrne pod okrilje UL in ostanejo kjer so. Razliko v denarju pa lepo razdelit med UL in UM da se določene podhranjene programe spet malo zbudi.
dekanja FUDŠ N G. prof .dr. Mateja Rek; WoS 6 cit., Scopus 11 cit
dekan Evr. P. F N.G. prof dr. Marko Novak, WoS 0 cit, Scopus 1

Na tehničnih fakultetah z malo sreče (=uspehi pri eksperimentih) dobiš boljšo citiranost kot magistrski študent, kot doktorski je pa to praktično predpogoj da lahko zaključiš. Irelevantni so že v našem prostoru, ne samo v mednarodnem.
Pa da ne bo dvoma, naše naravoslovne šole so odlične za drobiž ki se vanje vlaga, kar bo lahko potrdil kdorkoli ki se je srečal s tujimi študenti (minus Rusi z dobrih univerz). Določeni predmeti so v npr. Franciji ali Angliji na sramotno nizkem, praktično srednješolskem nivoju. Težave nastanejo le pri integraciji z gospodarstvom, za kar je glavni razlog (ironično) pomanjkanje financiranja fakultet in v manjši meri nezainteresiranost gospodarstva. Velika ovira je pedagoška preobremenjenost fakultetnega kadra, ki hitro zapade v feedback loop visoka pedagoška obremenjenost -> malo raziskovalnega dela -> slabi rezultati -> slabe objave -> pomanjkanje raziskovalnega denarja -> visoka pedagoška obremenjenost. Iz tega se je uspelo rešiti le nekaj skupinam (v zadnjih letih izredno viden fantastični raziskovalni program prof. dr. Kiklja iz FFA), večina asistentov pa preprosto gnije, saj časa in denarja za raziskave ni. Dodatno zaposlovanje pa je praktično nemogoče, saj je potrebno vnaprej zagotoviti sredstva za plačo.
projektant
# 15.01.2018 ob 11:27
ENOSTAVNO IN RESNIČNO:
privatne fakultete s koncesijo imajo samo programe na kredo, pisanje po tabli in ponavljuječe besede predavatelja, ki išče potrditev njegovih laži v kimanju poslušalca. Izratit predstavnik take kakovosti je seveda Jambrek, največkrat viden na posnetkih. Drug takl profesor je Rupel. Izbiranje besed za ponavljanjem veznikov je največji domet intelktualcev ki razan uničenja države kot resne tvorbe niste drugega sproducirala. Prodajala pa kot cigana, pa so cigani pošteni ljudje, ker resno zbirajo barvne kovine.
Zasebnega zavoda, ki je resen ni za naravoslovje. Ali ni to značilno. Samo resno delat ne, samo resno lagat pa ja!!!!
RobiK3a
# 15.01.2018 ob 11:00
Naše fakultete so zelo slabe, profesorji niso podvrženi nobeni kontroli, počnejo lahkoxkar se jim zljubi, velika večina je katastrofalnih predavateljev, nimajo spoštljivega odnosa do študentov predavanja so zmedena, učna snov konfuzna, so nedostopni, togi in nepodkovani.
Vsak, ki je bil na študiju v Nemčiji, Veliki Britaniji vidi ogromno vrzel med našim visokim šolstvom in tistim na zahodu, kjer se ve, da so profesorni tam zaradi študentov in ne obratno.
In da ne bo pomote, naše kvazi zasebno visoko šolstvo je pa še za tri razrede slabše od javnega.
oliva
# 15.01.2018 ob 10:56
@aktivist:
"Ali je molzenje javnih sredstev za svoje podjetje ekonomski fasizem"

Točno takole je.

Molzenje javnih sredstev za zasebnike, narobe svet, da ne govorimo o dvomljivi kakovosti mnogih tovrstnih programov.
Nezaposljiv kader, tisoče - direkt v javno upravo. :o)
Ali se morda potegujejo za tehnične, naravoslovne smeri?

Ne more biti univerz kot gob po dežju, če je kakovost zato slabša, ne boljša.
SamoRes
# 15.01.2018 ob 09:26
nomensland2015
# 15.01.2018 ob 08:57
Sem ze parkrat napisal - namen te koalicije je uniciti privat solstvo in zdravstvo - ter nas pocasi pripeljati v komunizem, kjer bomo vsi 'svobodni' ;-)

Desničarji bi po vzoru ZDA kajne?
Baltimore - Univerzitetna bolnišnica Maryland v Baltimoru obžaluje torkov dogodek, ko so štirje varnostniki v mrzli noči vrgli na cesto žensko v nogavicah in bolniški halji. Ameriški zdravstveni sistem je za tiste, ki nimajo denarja ali dobrega zavarovanja, tudi po reformi predsednika Baracka Obame še vedno srhljiv, nekatere bolnišnice pa se obnašajo kot podjetja z Wall Streeta ali mafijske združbe, ki jih zanima le zaslužek
aktivist
# 15.01.2018 ob 20:53
Ko se bo uvedlo financiranje zasebnega šolstva, boste na MMC-ju podpirali financiranje zasebnih medijev iz prispevka RTV?
GORILA
# 15.01.2018 ob 11:36
@bonaparte
Ko bo EU sodišče odločilo, da ta davek ni obvezen bo kar za 100% cenejše.

...od kje boš pa ti potem dobil denar, recimo, za Koprski studio (italijanščina), ki ga država Slovenija MORA imeti, ker je tako določeno v Osimskih sporazumih?
oliva
# 15.01.2018 ob 10:58
"Število fakultet in visokih šol je med letoma 2004 in 2009 naraslo (približno) od 40 na 90!"

:O
PETDESET!!!
tanja11
# 15.01.2018 ob 10:02
seveda, najprej najeti tuje svetovalce (kot da domačih nimamo dovolj), potem pa povabiti še tuje predavatelje, ki jih bomo plačevali vsi davkoplačevalci. odličen način privatiziranja po ameriško.
runcajz
# 16.01.2018 ob 16:39
Tile zagovorniki privatnih fakultet, da o univerzi niti ne govorimo, so kot Lenin, ki je bil vsaj praktik, ko je dejal, da je treba pripeljati " elektriko v vsako vas", naši šalabajzerji modela Jambrek and comp. bi pa v vsako vas pripeljali fakulteto, privatno seveda, ki bi jo financirala država.

Če je privatno, zasebno, ni javno, to pač mora biti tem super pravnim strokovnjakom vendar le jasno , bi pa seveda radi z največjim veseljem uveljavili še eno iz "svinčenih časov " - in to " kar je tvoje je tudi moje, moje te pa nič ne briga!" ali plačujte nam za naše privatne fakultete, kaj pa mi s tem denarjem naredimo vas pa nič ne briga, saj smo vendar privatna ustanova.

Privatne fakultete naj si plačujejo študenti sami, denar naj te fakultete pridobivajo iz privatnih donacij , potem pa lahko ustvarjajo dobičke ali pa izgubo po mili volji. Mar ni čudno ali skoraj čudež, da so si vsi ti zagovorniki privatnih fakultet in univerz zagotovili svoje doktorske in magistrske naslove ravno na fakultetah ljubljanske in mariborske univerze ? Le kako so lahko prišli tako visoko, če pa sedaj te iste fakultete niso več dovolj dobre za sedanje generacije in morajo dobiti še privatne !
henodarling
# 16.01.2018 ob 13:17
Še večje omejitve bi morale biti in nadzor države. Preštevilni njihovi diplomanti sploh ne vedo, kaj je njihov poklic in kaj naj b delali.
Zasebniki pa se kar odpirajo nove šole, "fakultete...ipd. mimo potreb v gospodrastvu, družbenih dejavnostih in v SLO nasploh,
Gastrbajtr
# 15.01.2018 ob 13:47
"Javni zavodi raje vidijo, da študenti pridejo k njim, ker je to časovno in denarno racionalnejše, a to predstavlja veliko finančno breme za družine in regijo, stroški študija zunaj regije so med 600 in 700 evri, drugače pa pol manj," je dejal.

Naloga izobraževalnih inštitucij je razvoj in ponudba vrhunskega znanja in raziskovanja, ne pa izvajanje socialnih korektivov. Slednje je naloga MDDSZ-ja.
Gastrbajtr
# 15.01.2018 ob 13:42
Koncesija je lahko podeljena iz treh razlogov, in sicer zaradi novega programa, potrebe po kadrih ali regionalnega principa, ki gleda na prispevek h gospodarskemu, kulturnemu in splošnemu razvoju regije, je pojasnil Franko.

Nova Univerza (s tremi neuporabnimi članicami!!!) ne prispeva k ničemer od naštetega. Prispeva pa seveda k finančnemu položaju njenega dekana Dimitrija Rupla in ostalih prisklednikov.
Kazalo