Izbor Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.5 od 99 glasov Ocenite to novico!

Poudarki

  • Osrednje geslo plebiscitne kampanje:
  • "Slovenija – moja dežela je naša država"
Razglasitev podpore plebiscitu o neodvisnosti v skupščini, 26. 12. 1990
Predsednik skupščine RS France Bučar je ob razglasitvi rezultatov plebiscita dejal: "Ta glasovalni izid mi omogoča, da slovesno razglasim pred tem visokim zborom, pred slovensko, jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Ideja o jugoslovanstvu, ki je osvajala duha naših prednikov kot zvezda vodnica na poti do osamosvojitve jugoslovanskih narodov izpod gospostva tujcev, je preživela. Naša obramba ni v skupnem postavljanju zidov proti zunanjim pritiskom, pač pa v odpiranju v svet na vseh možnih področjih ljudske ustvarjalnosti." Foto: BoBo
Uroš Lipušček
Uroš Lipušček je za MMC obudil spomine na čas plebiscita o samostojnosti Slovenije. Foto: BoBo
Na prsih marsikoga je bilo v tistih dneh opaziti prav posebne, plebiscitne priponke z napisom "Slovenija – moja dežela je naša država". Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije /Tone Stojko
Kampanja je potekala tudi v madžarskem in italijanskem jeziku. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije /Tone Stojko
Medijska kampanja je potekala v znamenju enotne promocije in podpore plebiscitu. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije /Tone Stojko
Glasovnica za plebiscit leta 1990 Foto: Televizija Slovenija
Za zgodovino je dogajanje v televizijski in radijski arhiv shranila današnja RTV Slovenija. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije /Tone Stojko
Prvi neuradni izid plebiscita so najvidnejši predstavniki slovenske politike ob prisotnosti nadškofa Alojzija Šuštarja in več kot dvestotih domačih in tujih novinarjev pričakali v Cankarjevem domu. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije /Tone Stojko

Pred plebiscitarno odločitvijo za samostojnost tedni priprav, tudi za primer vojaške zasedbe

Kako se obdobja osamosvajanja spominja televizijski urednik
26. december 2017 ob 06:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Na referendum smo se pripravljali z veliko vnemo in v največji tajnosti, ker smo se bali, da ga bo vojska poskušala preprečiti s silo," se dogajanja ob koncu leta 1990 spominja takratni urednik informativnega programa na TV Ljubljana Uroš Lipušček.

"Lepo pozdravljeni na dan, ko smo dohrepeneli odločitev o svoji državi," je na dan plebiscita o samostojni in neodvisni poti Slovenije 23. decembra 1990 gledalce TV Dnevnika pozdravil voditelj oddaje Branko Maksimovič. Na volišča se je odpravilo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev. Čeprav je bilo že kmalu po 22. uri jasno, da je plebiscit uspel, saj se je za samostojno Slovenijo izreklo 95 odstotkov tistih, ki so glasovali, ali 88,5 odstotka vseh upravičencev, je skupščina izide plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra. Na ta dan zato praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.

"Odziv na terenu je bil enkraten, ljudje so bili navdušeni, Slovenci smo bili takrat enkrat za spremembo res enotni," se spominja novinar in urednik Uroš Lipušček. Razglasitev velike podpore projektu osamosvajanja med ljudmi je bila vrhunec nekajtedenskih intenzivnih priprav. Še preden so stranke 6. decembra sprejele odločitev o plebiscitu tik pred božičem, je tedanji Republiški komite za informiranje, ki ga je vodil Stane Stanič, začel z intenzivno kampanjo popularizacije neodvisnosti med državljani Slovenije. Zbral je skupino ljudi, med njimi so bili novinar in trženjski strokovnjak Jure Apih, novinar Dela Boris Jež, urednik na TV Ljubljana Uroš Lipušček, Janez Gril iz Družine in Mirko Fabčič, njegov namestnik v komiteju.

Za sodelovanje pri kampanji so se dogovorili z agencijo Futura Design. Osrednje geslo plebiscitne kampanje "Slovenija – moja dežela je naša država", se je pojavljalo na lepakih, na večjezični Izjavi o dobrih namenih in seveda na osrednjih plebiscitnih plakatih. Drugo pomembno sporočilo s plakatov je ljudem zagotavljalo, da se "deželi s štirimi milijoni pridnih rok ni treba bati samostojne prihodnosti".

Preberite tudi:

- Premier Miro Cerar na osrednji državni proslavi: "Mladost države je lahko tudi prednost"

- Poslanci DZ-ja so se prvič sestali pred četrt stoletja

- Slovenska skupščina je pred 26 leti razglasila ustavo, s katero se je Slovenija tudi pravno odcepila od Jugoslavije


Veliko vlogo so opravili mediji. Ljudi so informirali, predstavljali prednosti osamosvojitve, hkrati pa tipali njihovo razpoloženje. Zakon je namreč določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Takšen visok kvorum je odločitvi volivcev dal še dodatno legitimnost v očeh tuje javnosti.

Razglasitev rezultatov je spremljalo več kot 200 domačih in tujih novinarjev. V Cankarjevem domu so jo veselih obrazov, s petjem in mislimi na prihodnost dočakali najvidnejši predstavniki slovenske politike, strank in drugih javnih sfer. Razlegalo se je petje Zdravljice, zunanji minister Dimitrij Rupel je prinesel osnutek slovenskega potnega lista. Celotno dogajanje pa se je ohranilo tudi v arhivih RTV Slovenija. Kaj se je v dnevih pred tem dogajalo v medijskem zakulisju, za kamerami in mikrofoni, pa nam je v kratkem pogovoru opisal tedanji urednik televizijskega informativnega programa Uroš Lipušček.

Kako se spominjate tednov pred plebiscitom o neodvisnosti? Kakšno vzdušje je vladalo?
Bilo je zelo napeto. Vsi smo vedeli, da Jugoslavija razpada, nismo pa vedeli, kako se bo na vse to odzvala vojska. Tudi večina strank je takrat še nihala med ohlapno federacijo in samostojnostjo. Spomnim se, da sta samo nadškof Alojzij Šuštar in Jože Pučnik odločno zagovarjala samostojno pot, drugi so še malo taktizirali. Vsi skupaj smo se bali puča oziroma možnosti, da bo vojska s silo preprečila izvedbo plebiscita. Vse ankete, ki smo jih izvedli, tudi interne, ki smo jih pripravili s pomočjo dopisnikov po Sloveniji, so govorile, da bodo ljudje z večino podprli samostojnost. Nejasno je bilo samo s kakšno večino. Nekatere stranke znotraj Demosa so zato predlagale nižji cenzus za uspeh referenduma. A izid je pokazal, da so ljudje plebiscitarno glasovali za samostojnost. Rezultati referenduma so bili zato še bolj legitimni. Ideje o samostojni Sloveniji prav vsi niso podprli. Spomnim se na primer, da me je neki tretjerazredni politik iz centralnega komiteja partije klical na zagovor, ker sem po prevzemu uredniške funkcije prekršil zapoved, da lahko tonsko objavljamo samo izjave predstavnikov uradnih državnih organov, izjave predstavnikov Demosa in še posebej tako imenovanega Bavčarjevega odbora pa morajo brati napovedovalci, s čimer bi zmanjšali njihov pomen. Na zagovor seveda nisem šel.

V kampanjo pred plebiscitom ste bili vključeni nekateri novinarji oziroma uredniki. Kako ste razumeli svojo nalogo in vlogo?
Sekretar za informiranje v takratni republiški vladi Stane Stanič je vodil komisijo za medije, ki je koordinirala dejavnost vseh slovenskih medijev. Znotraj komisije se je razvila polemika, ali bodo mediji zgolj v funkciji propagiranja neodvisnosti ali pa bodo bolj nevtralni in bodo poročali tudi o morebitnih pomislekih. Zmagalo je prepričanje, da mediji ne smejo biti enostranski, kar je zahteval posebej Boris Jež z Dela. Ugotovili smo, da kampanja ne sme biti enostranska, na primer, da bi zamolčali nasprotno delovanje. Nihče ni mogel trditi, da smo ga cenzurirali. V tem pogledu je televizija po mojem mnenju odigrala zelo pomembno vlogo. Nekateri politiki v Demosu so zaradi tega trdili, da smo projugoslovansko usmerjeni, kar seveda ni bilo res, res pa je, da nismo bili enostranski v smislu cenzure.

Načrt kampanje je bil verjetno izveden v veliki tajnosti. Čeprav je izvedbo plebiscita ustava dopuščala, je bil odnos jugoslovanske oblasti do tega akta vseeno drugačen. Kako ste torej izvedli priprave?
Na referendum smo se pripravljali z veliko vnemo in v največji tajnosti, ker smo se bali, da ga bo vojska poskušala preprečiti s silo. Zanimivo je, da takrat oficirji v garniziji JLA v Ljubljani vsaj do začetka priprav na referendum niso bili sovražno razpoloženi do nas. Vsak dan so pritiskali na nas, naj objavljamo prispevke o tem, kako vojska pomaga graditi ceste, vodovode, kako se druži z ljudmi. Otmar Pečko, ki je takrat "pokrival vojsko", kot temu pravimo, nas je sproti obveščal o razpoloženju vojske in poskušal ugotoviti, ali nameravajo v skrajnem primeru uporabiti silo. Glavna producentka dnevnoinformativnega programa Danica Filač, ki je na žalost že pokojna, je skupaj z vodjem dopisništev Radom Božičnikom začela organizirati tajne kanale, prek katerih bi v primeru vojaške intervencije lahko spravili v tujino posnetke o dogajanju. Pri organizaciji teh kanalov je imela posebno vlogo, kot se spomnim Mojca Dumančič, pa tudi kolegi iz dopisništev v Slovenj Gradcu in Kranju. Dušan Fortič s koprske TV pa se je s pomočjo svojih zamejskih zvez dogovoril, da bi naše posnetke prek studia Rai v Trstu posredovali Evroviziji. Ker so bili naši avtomobili označeni z emblemi, je Danica angažirala več motoristov, ki bi se laže anonimno prebili mimo morebitnih vojaških kontrol. Omenjena mreža je prišla prav po tem, ko je prišlo do vojaške intervencije. Naj dodam, da je ta mreža do konca ostala tajna, nihče je ni izdal. Pred referendumom smo tudi sklenili, da bodo imeli vsi snemalci in dopisniki kamere pri sebi, da jih vojska slučajno ne bi zaplenila. Dogovorili smo se tudi, da bi v primeru, če bi ocenili, da bo vojska poskušala preprečiti referendum in bi zavzela RTV, snemalci delovali povsem samostojno. Na srečo to ni bilo potrebno.

Kaj so o teh pripravah na plebiscit menili drugi uredniki, novinarji, delavci v informativnih programih?
Velika večina novinarjev je bila za samostojnost, le nekaj se jih je spravilo v mačjo luknjo, kot temu pravimo. Spomnim se na primer, da sem moral zadnji dan preden smo začeli objavljati mnenja strank skupaj z glasbenim opremljevalcem Ilijo Šurevom na hitro izdelati špico posebne oddaje, ker iz neznanih vzrokov ni bila narejena. Zakaj, ne vem. V uredništvu smo se namreč dogovorili, da bomo vsem parlamentarnim strankam dali priložnost, da po koncu Dnevnika v posebni oddaji povedo svoje stališče o referendumu. Danica Simšič, ki je bila takrat moja pomočnica, je organizirala žrebanje o vrstnem redu nastopajočih. Vodja Demosa Jože Pučnik je bil izžreban kot zadnji nastopajoči v kampanji, zato so nas nekateri obtoževali, da smo žrebanje sfrizirali, kar ni bilo res. Nastopi strank naj bi se končali dan pred referendumom, zato da bi imeli ljudje čas za premislek in da bi imeli čas za reagiranje, če bi šlo kaj narobe. Bali smo se namreč, da utegne priti do kakšne diverzije. Ker sta bili magnetoskopi in končna kontrola najbolj kritični točki, je Danica Simšič vsak večer stala poleg magnetoskopov in nadzorovala njihovo delovanje, Danica Filač pa je bila v končni kontroli. Moram sicer poudariti, da so bili kolegi v tehniki, ki jih je vodil pokojni Jože Vesel, zelo zagnani in prizadevni ter zanesljivi. Kljub temu se je naša slutnja, da bo šlo kaj narobe, uresničila. Nekdo je - ker mu očitno v Ljubljani to ni uspelo - izklopil elektriko in oddajnik na Krvavcu je prav v času nastopa Jožeta Pučnika ostal brez toka. Ker smo imeli na voljo še en dan, smo njegov govor predvajali prav na predvečer referenduma. Naklepi Kosa - vojaške obveščevalne službe - očitno niso uspeli. Mene je takrat neki oficir iz kasarne v Mariboru poklical po telefonu in mi zagrozil, da bodo mene in druge novinarje ubili oziroma da se nam bodo maščevali za izid referenduma. Na srečo se je vse srečno izteklo.

Kakšen pa je bil odziv ljudi na terenu? 23. december ste verjetno vseeno pričakali dokaj mirne vesti in brez strahu pred neuspehom?
Odziv na terenu je bil enkraten, ljudje so bili navdušeni, Slovenci smo bili takrat enkrat za spremembo res enotni. V uredništvu smo nameravali po razglasitvi referenduma v studiu organizirati oddajo z vodilnimi politiki. Po razglasitvi rezultatov referenduma sem bil v Cankarjevem domu. Ko sem videl, kakšno enkratno vzdušje je tam, sem se v nekaj minutah odločil, da bomo imeli oddajo o rezultatih referenduma kar v Cankarjevem domu namesto v studiu. Vodila sta jo Lidija Hren in Tadej Labernik. Tako smo enkratno vzdušje, ki je takrat vladalo, ohranili za zgodovino.

TV DNEVNIK 23. 12. 1990



TV DNEVNIK 26. 12. 1990

FRANCE BUČAR - RAZGLASITEV REZULTATA PLEBISCITA, 1990

25 LET PO PLEBISCITU - SLOVENIJA MOJA DRŽAVA

Ana Svenšek
Prijavi napako
Komentarji
samba
# 26.12.2017 ob 07:20
ravnokar sem izobesil na balkonu slovensko zastavo in razmišljal če bi jo obesil na pol droga vendar sem jo obesil pravilno da visi v čast državi in ne politikom ki jo vodijo.
samba
# 26.12.2017 ob 07:06
Veliko takratnih veljakov je bilo proti osamosvojitvi danes pa se trkajo po prsih in uživajo privilegije osamosvojitve.Narod pa ni nič na boljšem.
Gams
# 26.12.2017 ob 08:16
Svojo državo imamo in smo sami odgovorni za stanje, veliko še izboljšamo lahko.
Na praznike pa ni skoraj nič komentarjev ko niso iz javnega sektorja v službah.
RJSlo
# 26.12.2017 ob 08:57
Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta … Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo,” Milan Kučan, 26. 10. 1988.
”Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana,” Milan Kučan v Ljubljani, 8. 2. 1989.
”Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo, in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi,” Milan Kučan v Beogradu, 28. 9. 1989.
”Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi,” Milan Kučan, 2. 10. 1989.
”Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti,” Milan Kučan v Beogradu, december 1989.
”O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti,” Milan Kučan, 31. 1. 1990.
”Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji,” Milan Kučan, februar 1990.
”O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji,” Milan Kučan, 20. 4. 1990.
”Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem,” Milan Kučan, 23. 12. 2015.
RJSlo
# 26.12.2017 ob 07:22
MMC oziroma avtorju pa pohvala, ker je text opremil tudi z arhivskimi videi. Takšen način bi vam moral preiti v navado. Kar nekaj pravljičarjem bi zaprli usta. +++++
firtoh
# 26.12.2017 ob 09:05
deželi s štirimi milijoni pridnih rok ni treba bati samostojne prihodnosti".
Pozabili so samo dopisati neumnih glav.
monte
# 26.12.2017 ob 08:48
DRŽAVA smo državljani... ne samo politiki. Kakršni državljani, takšna država!
Gepard007
# 26.12.2017 ob 09:10
@firtoh: Mi imamo lahko 100 milijonov pridnih rok pa ne bomo splavali, ker bi samo več nakradli. Iz milijonarjev bi nastali milijarderji. Nekaj teh glav bi bilo potrebno pozapret pa bi bil učinek enormen.
gozdar1
# 26.12.2017 ob 09:30
Nekateri očitno še vedno mislijo, da so za vse tegobe krivi drugi (beri politk), ti so vedno samo slika(nezrelega) naroda.
Blink1
# 26.12.2017 ob 10:23
Mene to zelo muči, da ne čutim pripadnosti. Bi si želel živeti v takem prostoru kjer bom ponosen.
amigo
# 26.12.2017 ob 10:22
Dobro so nas nategnili. V Demosu so bili podtaknjeni udbovci. Ti so preprečili lustracijo in s tem normalizacijo naše države. Nato je prišlo do vsesplošne kraje "družbenega" premoženja, velikega odliva denarja v tujino, stečajev, uničevanje gospodarstva, sanacije bank. Nikjer ni nobenega krivca. V zadnjih letih pa še vsesplošna razprodaja za drobiž. Kupujejo pa v glavnem tajkuni iz drugih jugorepublik. Razumi kdor more.
jureimacure
# 26.12.2017 ob 10:18
Živeli Slovenci in Slovenke naš največji praznik.
drg
# 26.12.2017 ob 08:49
ravnokar sem izobesil na balkonu slovensko zastavo in razmišljal če bi jo obesil na pol droga vendar sem jo obesil pravilno da visi v čast državi in ne politikom ki jo vodijo.

Isto jaz. Politika mi ne bo odvzela ponosa, ki ga čutim do naše samostojne države!
gesan
# 26.12.2017 ob 12:56
OK, jaz to vse skupaj razumem nekako tako...
Tudi sam sem bil prepričan ,da je prejsšnja država povsem zavozila, povsem izgubila kompas razuma...
in sem bil tudi sam udeležemn plebiscitarnega spektakla...in sem bil takoj za to, da Slovenija gre svojo pot.

Kaj me je motilo v prejšnji državi?
To ,da so mnogi živeli na pregrešno veliki nogi, si privoščili praktično vse, raja pa vedno bolj v bednosti.

In? Po plebioscitu smo se rešili lopovov iz BG naslova in njihovo mesto so prevzela nova lopovščinska gnezda, ki harajo v tej državi še danes.

Imamo prasednika, ki je državo še dodatno obubožal s svojimi pametizmi in ki je še vedno ponosen na to kar je naredil škode tej državi in njenemu premoženjskemu stanju.

Kaj naj si še mislim?
Rešili smo se enih lopovov, da bi nas odrešili drugi lopovi in lažnivci!

bravo!
Meni gre kar malo na smeh ob tem ponosu!
Bombek
# 26.12.2017 ob 12:33
In od osamosvojitve smo malo več pričakovali zdaj pa imamo obubožano Slovenijo, ker je skoraj polovica državljanov na robu preživetja..pokradeno, ter razprodano vse..gospodarstvo z podjetji, ki so se gradila dobrih 40 uničili.Pravni sistem velja samo za male za velike elite, ki so vse pokradli en velja z sodniki zraven. Ne upoštevajo voljo ljudstva na referendumu itd. Kar pomeni, da bi morale vse vlade do sedaj kazensko v pregonu in po zaporih ali pred strelskim zidom..določeni ! Slovenija je vedno majnša, ker politiki nimajo jajc, da bi se borili ali znali z pravimi pristopom ali pogajanji izboriti kaj je naše. Vojske nimamo in kaj imamo je 75% nesposobna, ker še migrantov se ne moremo ubraniti z policijo ne skupaj...! Nad državljani se pa ta sita policija znaša..davki nenormalni....:D Banke sodi brez dna...in mafijske združbe nič druga....mladi bežijo ven...starejše ljudi do onemoglosti izčrpajo pred upokojitvijo in norčevanje iz njih...zdravstvo na psu 80% korupcija...določeni zdravniki z prevaro spreminjajo bolnikom ali poškodovancem...status spreminjajo v bolezni...! Seveda z povezavo z zavarovalništvom itd! Kar pomeni, da bi morali dobro prevetriti in počistiti celotni sistem in temu primerno kaznovati z sankcijami..blokadi računov..zaplembi premoženja in zapori na koncu, ki to počnejo itd.
gozdar1
# 26.12.2017 ob 12:09
Stoletja, ko smo kot narod večinoma samo poslušali ukaze (in kritizirali za šankom) se bodo poznala še generacije. Podobno kot bi vojak čez noč postal general oz. kot je nekdo napisal hlapci so dobili v upravljanje kmetijo.
nemarjak09
# 26.12.2017 ob 12:00
Imamo državo, kar lepo, problem je da imamo še vedno butalce iz prejšnje. Situacija povzroča da se sposobni izseljujejo. Po 26 letih nobene izboljšve, samo še več istih butalcev in norije.
realist65
# 26.12.2017 ob 11:18
Še malo pa bomo spet morali voliti za samostojnost.
Aprila
# 26.12.2017 ob 10:43
Slovenci smo samostojni samo na papirju in dokler se ne bomo Slovenci začeli zavedati da je Slovenija naša odgovornost in da smo mi tisti ki moramo preko pritiskov javnosti nadzorovati tiste ki smo jih volili da nas vodimo, ter vlado, poslance in druge višje javne uslužbence, ko ne opravljajo svojega dela za katerega so dobro plačani, ter razne slovenske ambasadorje in slovenske EU poslance v tujini ne zastopajo slovenske ampak tuje interese, takoj odstranjeni, se bo stanje kot je nadaljevalo.
zzob
# 26.12.2017 ob 12:05
Mimogrede: 6,5 % volilnih upravičencev se takrat ni udeležilo plebiscita, največ glasov ZA je bilo v občini Slovenske Konjice (94,2 %), največ glasov PROTI pa v občini Jesenice (11,3 %, kar pa še vedno znese visokih 88,7 % ZA).
Mimobeznik
# 26.12.2017 ob 11:29
@oliva

Sorry, če je večina vzhodne Evrope v slovenskem izgubljenem desetletju nadoknadila razliko in nas prehitevajo na vseh področjih (lahko bi začeli pri avtobusni postaji v glavnem mestu in nadaljevali prek železnic, privabljanju tujih investicij, svobodi medijev, bančnem sistemu, gospodarski rasti, zniževanju revščine, brezposelnosti, ...), so pač merljiva dejstva. S kom naj bi se tolažili, da smo bolj uspešni, od Hrvaške in Ukrajine? Kakšni cilji in izzivi so to? Potem lahko še 10 let zabušavamo, dokler se ne bo kar naenkrat zgodil egzodus.
tone7
# 26.12.2017 ob 10:23
Nismo neodvisni, ker permanetno potrebujemo tuje kredite, da lahko javni sektor dobi plače in upokojenci penzijo.
Niso samostojni, ker o nas odločajo v Nemćiji in Ameriki
Nismo kredibilni, ker se nobeden ne pogovarja z neko krajevno skupnostjo, kjer so vsi med seboj skregani
Luka Novak
# 26.12.2017 ob 07:39
Zakon je namreč določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike.

Gnil kompromis, ki so ga morale sprejeti Pomladne stranke. Kučan in njegova partija jasno ni bila pripravljena predati oblast, bali pa so se ljudstva, zavzemali so se za preložitev osamosvojitvenih aktivnosti v čim dlje v prihodnost, sanjali so o nekakšni konfederaciji.

Osamosvojitvene aktivnosti pred plebiscitom v najpomembnejših tiskanih medijih tudi niso bile na prvih straneh, kar je spet ogledalo mnenja takratne oblasti o odcepitvi ter njenega vpliva na medije.

Največja napaka osamosvojitvenih aktivnosti je odsotnost lustracije (Češka nam je lahko zgled) - njene posledice čutimo še danes in jih bomo še kar nekaj časa.

Drugače pa : vse najboljše in srečno Slovenija !

Nanjo moramo biti ponosni, dvomljivcem v razsežnost osamosvojitvenih aktivnosti priporočam ozreti se na Katalonijo, Škotsko in druge dežele s podobnimi osamosvojitvenimi nameni.
ni maitre
# 26.12.2017 ob 13:40
To počasi postaja večji mit od kosovske bitke...Realno stanje in vizijo upravljanja države pa vsakič znova pokažejo volitve, npr. zadnje predsedniške, nabor kandidatov in volilna udeležba...Res hudo smo lahko ponosni na dosežke...
pero-perica
# 26.12.2017 ob 13:10
prebrav na nekem portalu"'Nismo obljubljali druge Švice'"pa kaj lahko obljublja kao politika.država prosperira,če ima dobr razvoj,gospodarstvenike ne pa politične bebceb z fdv z dedovanimi položaji,ki uničujejo to državo za katero sem se boriv
no72
# 26.12.2017 ob 10:22
Neverjetni so tile jugonostalgiki, res...

"...v resnici bi Slovenija, kot del Jugoslavije lahko postala Švica..."
"...elite in managerji so vzrok za odcepitev...".........človek se lahko ob tovrstnih nebulozah slovenskih levičarjev le -:)
Lupo
# 26.12.2017 ob 10:15
Pred plebiscitarno odločitvijo za samostojnost tedni priprav, tudi za primer vojaške zasedbe

Srbi so že od spomladi 1988 grozili da bodo z državnim udarom zaustavili demokratične procese.
beninorc
# 26.12.2017 ob 10:06
vsi tisti ki so se borili za odcepitev so dobro vedeli na kakšne strune igrat pri narodu.vedeli so da v bivši jugi ne bodo prav nikdar prišli na oblast.kaj jim je preostalo.odcepitev.in vsi tisti ki so bili za odcepitev kje so zdaj in kdo so. jj , bavčar itd itd.sem bil za odcepitev in še zmeraj podpiram to tezo toda brez teh voluharjev bi bili zelo uspešna država in seveda nekih fa..news od 24tv,najbolj verodostojne tv v sloveniji ki zavaja o nekih pravih borcih za odcepitev.ko se boste vsi levi in desni nekoč zbudili iz svojih mokrih sanj in začeli razmišljat s svojo glavo potem bo mogoče bolje v tej zaplankani sloveniji.lp iz anglije in lepe praznike vsem.
Buldog
# 26.12.2017 ob 10:05
@Luka Novak
26.12.2017 ob 07:39

Gnil kompromis, ki so ga morale sprejeti Pomladne stranke. Kučan in njegova partija jasno ni bila pripravljena predati oblast, bali pa so se ljudstva, zavzemali so se za preložitev osamosvojitvenih aktivnosti v čim dlje v prihodnost, sanjali so o nekakšni konfederaciji.

Heh, nekomu očitno manjkajo dejstva iz zgodovine, ali pa je preplavljen z jezo, da jih sploh noče poznat. Takrat partije ni bilo več na oblasti. Oblast je imel takrat DEMOS.

O konfederiaciji so potekali pogovori po plebiscitu zato, ker je tujina vztrajala pri ohranitvi Jugoslavije.
heron
# 26.12.2017 ob 13:51
Takrat bi v ustavo morali sprejeti člen,da kdor od politikov je proti plebiscitu se mu odvzame vsakršno možnost nadaljnjega delovanja v javnih in državnih podjetjih.
Ja, da ni bila opravljena lustracija pa je izvirni greh te osamosvojitve.
Z solzami v očeh in ponosom gledam oddajo na tv in poglejte koliko navadnih ljudi je podprlo to dejanje in čez 20 let ti ljudje niso nič vredni,komajda živijo,medtem pa ko pa barabe uživajo. Vsak ilegalec je več vreden kot pošten Slovenc,kako žalostno je to.
gesan
# 26.12.2017 ob 12:51
samba
# 26.12.2017 ob 07:06
Veliko takratnih veljakov je bilo proti osamosvojitvi danes pa se trkajo po prsih in uživajo privilegije osamosvojitve.Narod pa ni nič na boljšem.
........................................
........
Res je!
predvsem taki so problem, ki so se na hitro preoblekli, ker v prešnjem sistemu niso dobili zadostne veljave po lastnih pričakovanjih...
In jih imaste danes za njevečje patriote...
TinkiB
# 26.12.2017 ob 12:33
V bistvu ni potrebnega veliko znanja, svetovnega pogleda, da vidi kje je Slovenija danes. Na zunaj vse lepo, a znotraj gnila. Upam, da se bo našel nekdo, ki bo pometel slovenski prag, in da bodo bodoče slovenske generacije resnično ponosne na Slovenijo.
RJSlo
# 26.12.2017 ob 11:45
https://siol.net/novice/slovenija/kako-so-se-slovenci-osamosvojili-od-jugoslavije-foto-78872
...
31. maja 1991 je bil v Ljubljani na Kongresnem trgu shod v podporo branilcem Peker. Toda opozicija je shod bojkotirala, zaradi česar so na shodu nastopali samo predstavniki Demosovih strank. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
V Sloveniji so bili glavni nasprotniki ustanavljanja slovenske vojske liberalni demokrati, ki jih je takrat vodil Jožef Školč (na fotografiji: skrajno desno). Nekdanji mladinci, zdaj liberalni demokrati, so zagovarjali demilitarizacijo Slovenije in bili zadržani tudi do slovenskega osamosvajanja. Školč je v času pekrskih dogodkov celo zahteval zaprtje obeh učnih centrov in za napetosti obtožil slovensko oblast. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Prvi mož prenoviteljev, kakor so se preimenovali nekdanji komunisti, je bil Ciril Ribičič (na čelu komunistov je nasledil Kučana). Tudi med prenovitelji niso bili vsi navdušeni nad Demosovim projektom osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije – imeli so ga namreč za odcepitveno avanturo. Ribičič je tik pred osamosvojitvijo predlagal, da bi v deklaraciji o samostojnosti in neodvisnosti zapisali, da 25. junij 1991 ne bi pomenil končnega dejanja osamosvojitve, ampak le začetek procesa osamosvajanja, kar bi premaknilo slovensko osamosvajanje nekam v prihodnost.
Mimobeznik
# 26.12.2017 ob 10:48
V Sloveniji je preveč negativizma, ki se potencira preko medijev in njihovih mahajočih in vreščečih pol resničnih prispevkov. Konstruktivno predstavljenih problemov in rešitev za javnost je pa bolj malo.
drg
# 26.12.2017 ob 08:55
http://nova24tv.si/slovenija/pred-27-leti-narod-enoten-kot-skala-a-politika-dalec-od-tega-poglejte-kako-sta-svoje-razocaranje-izrazala-kucan-in-zlobec/

Samo poglejte si to kučanovo navdušenje ob osamosvojitviji.
firtoh
# 26.12.2017 ob 20:15
the law
Tudi s po tvojem previsokimi davki,bi zadeva držala vodo,če bi funkcionirala pravna država in če ne bi imeli stotine predpisov,ki pa jih kar naprej kršimo.Tako pa imamo kup davčnih neplačnikov,ki verižijo firme,nespoštovanje delovne zakonodaje,korupcijo...
V ZDA je 5 let resta + 250.000$(podjetja 500.000$) kazni za goljufanje pri davkih.V Britaniji bodo uvedli finančne kazni za računovodje in odvetnike,ki sodelujejo pri davčni utaji, v višini 100% davčnega dolga zavezanca.
Pri nas praktično ni resnega preganjanja gospodarskega kriminala,zato pa smo, med drugim, tam,kjer smo
Samo Zakes
# 26.12.2017 ob 17:45
Ko sem bil še mulc, sem imel soseda, ki je med 2.sv.vojno služil v Nemčiji. Je bil poslan gor na "prisilno delo", a v njegovem primeru očitno ni bilo hudega, saj je vse do smrti zadržal stike s tisto nemško familijo in so se obiskovali. Dobro za njega, imel je srečo ...
Načeloma veren, nikoli ni pozabil zajebavat čez komuniste, a je šel k maši le za božič in včasih veliko noč ... takrat, ko se je blo pač pred nekaterimi fajn pokazat.
Delal je v lokalni tovarni (samo dopoldan), hkrati (tudi dopoldan, če so ga stranke iskale) pa je fural svojo privat obrt. Dostikrat je pomagal tudi policiji, je imel pač tako znanje.

Potem poznam primer domobranca, ki si je v mojem mestu zgradil dadvse uspešen biznis, saj je bil v svoji branži prav tako dolga leta edini v poslu. Familija je bila tako verna, da je tudi v "svinčenih časih" imela plačano klop v lokalni cerkvi, pa mu to ni ravno škodovalo v poslu. Naj omenim še, da je bil kraj od nekdaj "rdeč" in je tudi danes.

Obratno: moj ofter je bil član partije. Ker je nekaj otrešal z gobcem in na konu ni hotel plačati članarine (je rekel, da je on komunist po prepričanju, ne pa da bo foteljašem polnil riti), so ga zabrisali ven.

Skratka: v tastari državi se je ravno tako dalo dobro živeti. Ne me basat s floskulami o tem, kako slabo je bilo takrat in kako prima je zdej.
Nobena hebena stvar danes ni boljša, kot je bila v tastari državi, razen, da so trgovine bolj polne (brezvredne robe) ...

Tistikrat sem držal puško za "svobodno in samostojno" državo Slovenijo, ker so mi tako oprali glavo. Če bi takrat vedel, kakšna mlaka bo nastala iz vsega skupaj - je ne bi. Danes ne več!
AntiPanti123123
# 26.12.2017 ob 14:38
Najlepša hvala za 2. Švico !...
oliva
# 26.12.2017 ob 13:13
@bolkonsky:
"danes imamo tudi svobodo...in to točno tako,kot smo jo hoteli...

torej imamo polne riti in svobodo..

in se lahko kregamo..."

Kar se tiče svobode, se bi dal debatirati (pa zdaj nimam časa niti volje za to), kar se tiče pa polnih riti pa: kakor kdo in kakor za koga.
Žal. Preveč je lačnih in pod pragom revščine, da bi se mi zdelo, da se lahko trkamo po prsih.
gesan
# 26.12.2017 ob 13:02
gozdar1
# 26.12.2017 ob 09:30
Nekateri očitno še vedno mislijo, da so za vse tegobe krivi drugi (beri politk), ti so vedno samo slika(nezrelega) naroda.
.........................
potem pa bi bil že skrajni čas postanete zreli in da postavite politike, ki so državi škodovali, vsaj na hladno v kakšen drug prostor in ne kakšen hram demokracije...
Miham
# 26.12.2017 ob 12:39
takrat je bilo vsaj nekaterim se mar za prihodnost Slovenije

zdaj pa bi po navodilih Bruslja mirno zamenjali populacijo Slovenije z nekimi kvaziprebezniki iz podsaharske Afrike, Pakistana, Bangladesa ipd...
apollo11
# 26.12.2017 ob 12:18
Vse najboljse za praznik nasa Slovenija.

Vsem zelim več dobre volje in pozitive nasploh. Pa vec spostovanja do razlicnih mnenj in pogledov. Spremembe moramo zaceti vwdno delati prvo pri sebi. Tudi sam moram na temu delati, preden zelim ostalim soliti pamet.

Srecno Slovenija.
m72
# 26.12.2017 ob 11:18
"Iz prve roke takole: Bil sem vpoklican in na postrojitvi zaščitne čete dr. pol. vodtva v Kočevski Reki. Vojska pod vodstvom Krkoviča.

Že takrat so se nekateri politiki in vojaški vodje šopirili, kasneje pa pridobili izjemno materialno korist, kot poplačilo za pomoč pri osamosvojitvi in odcepitvi. Tudi neregularen status veterana. Krkovič je dobil status veterana celo za svojega mladoletnega otroka!!!!!

MI vojaki pa NIČ. Tako kot vedno smo bili kanon futer. Sčasoma sem ugotovil kaj sploh je bil vzrok in namen osamosvojitve. Odcepitev je le posledica hotenja potuhnjeih elit in managerjev (ki jih je socializem držal na verigi), da se lahko ponovno vzpnejo in nadaljujejo svojo pot elitizma izpred 2. svetovne vojne. Dokaj hitro so po podjetjih dvignili plače vodilnim. Hitro je bilo nekaj 100 individualnih pogodb z vsemi bonitetami.

V resnici bi Slovenija, kot del Jugoslavije lahko postala Švica, ne pa samostojna Slovenija, kjer je elita ukrala državo. Resda so bili gospodarski problemi, toda kaj jih kasneje ni bilo in kako je danes z nezaposlenimi, zdravstvom, izjemnim stroškom svoje države, vojske???

Elite in managerji so vzrok za odcepitev. Potovali so v tujino zaradi izmišljenih sl. opravkov, debelimi dnevnicami in nazaj prinesli idejo bogatih kapitalistov, da tako pa že ne gre, da bodo plačna razmerja 1:4 Morajo bit 1:100 Tako danes tudi imamo. Nezaposleni, podhranjeni upokojenci in dolge čakalne dobe v zdravstvu so le kolateralna škoda, kar elit sploh ne doseže!

ZELO ŽALOSTNO. ZA TAKO DRŽAVO SE NISMO IZPOSTAVLJALI V DECEMBRU leta 1990"


Vsenior, se popolnoma strinjam!
bolkonsky
# 26.12.2017 ob 11:10
"...v resnici bi Slovenija, kot del Jugoslavije lahko postala Švica..."
--------------------------------
Slovenija nikoli ne bo Švica...
to so nam samo servirali,kot enega izmed 'sloganov' v osamosvojitveni kampanji...
in zelo hitro po osamosvojitvi smo ugotovili da je to utvara...

ampak takrat je pač bilo potrebno uporabit vse kar je možno,da je narod podprl osamosvojitev...
tudi kakšno tako neresnico o nas,kot o mali Švici...

in danes sploh to ni več pomembno...

danes smo država,ki sicer nikoli ne bo,kot Avstrija,Švica,Nemčija,Švica...ampak smo pa
svetlobna leta pred vzhodnjaki...

in meni se čisto dopade,da smo taki,kot smo...
nekaj posebnega...

in ne si mislit,da ne bi radi države okoli nas 'pohopsale' in nas in naše ozemlje,če bi se dalo...
ampak mi se ne damo...dokler držimo in bomo držali skupaj bo vse OK...
no72
# 26.12.2017 ob 10:47
Amigo@ 10.22:

Neizpeljana lustracija je ves izvor današnjega slovenskega zla....spomnite se samo Kučana, kako je neprestano izpostavljal in kričal o revanšizmu, ker se je bal, da bo tovarišija dejansko po 1991 morala sestopiti z oblasti....

Seveda se to ni zgodilo niti do 2017...
drg
# 26.12.2017 ob 09:39
Drage dame in gospodje .. Milan Kučan:

”Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta … Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo,” Milan Kučan, 26. 10. 1988.

”Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana,” Milan Kučan v Ljubljani, 8. 2. 1989.

”Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo, in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi,” Milan Kučan v Beogradu, 28. 9. 1989.

”Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi,” Milan Kučan, 2. 10. 1989.

”Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti,” Milan Kučan v Beogradu, december 1989.

”O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti,” Milan Kučan, 31. 1. 1990.

”Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji,” Milan Kučan, februar 1990.

”O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji,” Milan Kučan, 20. 4. 1990.

”Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem,” Milan Kučan, 23. 12. 2015.


Na naslednjih volitvah pa spet volite leve stranke. Pa lep pozdrav. ;)
bori
# 26.12.2017 ob 19:04
contra
se jim zblede, in v takem stanju blebetajo res samo še naučene floskule, ki jih generirajo Mladina, ND, Dnevnik in podobni podkupljeni mediji!

Na reporter in demokracijo je naročen vsak drugi američan, knjiga o Melaniji in krutem sistemu pa ima že 100+10 ponatis.. da ne govorimo o Kultu življenja..
bori
# 26.12.2017 ob 17:12
the law1

Umetnost je, da se znaš znajti pod danimi pogoji. Ne poznam uspešnega, ki pljuva kogarkoli, sistem, vreme.. ampak odpre dežnik če je deževno, in si natakne kratke hlače ko je sonce. Na žalost pa so krmarji tega našega voza gps piloti. Prodani. (povečini) Sicer bi človek počel kaj koristnega, ne pa se denimo stalno na zgodovino spotikal.
V Jugi so zgradili 88 km železniške proge v šestih mesecih, z mostovi in tuneli.. zastonj, mladinske delovne brigade.. projektirali pa en mesec. Toliko. Danes pa 'se' gradi drugi tir dvajset let, pa niti papirji niso urejeni. In spet iskanje krivcev.. Ja, vsi bi imeli urade in štemplje s.p. v rokah.. in delali.. krvavo delali..
Gospodar bi moral biti eden. Demokracija, socializem, komunizem ali religije.. karkoli.. nikoli ni nič prav.. in niti ne bo.. TheEgo1. #
ni maitre
# 26.12.2017 ob 16:36
@oliva
hehehe...kmal te bodo lustriral...pa @Ples tudi...radikalke...Stranka mogoče?
pero-perica
# 26.12.2017 ob 13:15
od osamosvojitve naprej vam je uspelo uničt vse glavno stoječe firme,ki vaS HRANJO IN KAJ BO KO SE BOMO VSI IZSELILI KOMU BOSTE ŠE KRADL
Kazalo