Vaša ocena: 
Ocena 2,0 od 4 glasov
Ocenite to novico!
Korupcija pri javnih naročilih je pogosto namerna, dostikrat pa se izkaže, da gre za nevednost, je za MMC dejala predsednica Društva Integriteta Simona Habič.
Slovensko javnost je v zadnjem času razburilo kar nekaj informacij o domnevnih nepravilnostih pri javnih naročilih. Tako so se med drugim pojavila ugibanja o transparentnosti in ustrezni izpeljanosti postopka javnega naročanja v primeru patrij, izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, najema prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada in nekaterih gradbenih projektov.
Ali vsi vedo, kaj je korupcija?
Habičeva pravi, da je netransparentnost postopkov javnega naročanja težava javnih uslužbencev, ki se ukvarjajo z upravljanjem sredstev. "Imajo morda malce manj znanja ali ne poznajo tako dobro celotnega področja. Pa ne govorim o področju javnih naročil, ampak o področju pojava tveganja," pojasnjuje in dodaja, da javni uslužbenci "ne vedo dobro kaj korupcija je, kdaj je neko javno naročilo tudi prekršek in kdaj je ta prekršek tudi korupcija".
"Kot vemo, korupcija ni vedno tudi kaznivo dejanje in tudi tako vsak prekršek znotraj javnih naročil ni vedno nepravilnost. Gre za to, da je pomembno zavedanje javnih uslužbencev za smotrno uporabo samih sredstev," poudarja predsednica Društva Integriteta, ki je v Ljubljani organiziralo mednarodno delavnico z naslovom Transparentnost in integriteta pri postopkih javnega naročanja in upravljanja s sredstvi EU-ja.
"Država stori premalo"
Habičeva opozarja, da je najbolj pomembno, kako je speljan postopek, ne pa samo kdo je na koncu dobil denar. "Pomembno je tudi na kakšen način se je ta denar porabil. Gre za to ali ta storitev, ki jo nekdo opravi ponuja dodano vrednost," pravi Habičeva.
"Skupaj lahko naredimo več"
Simona Habič je prepričana, da so na področju javnih naročil pomembni osveščanje, izobraževanje in povezovanje nevladnih organizacij z vladnimi ustanovami. "Skupaj lahko naredimo več," poudarja.
V pogovoru pa je še poudarila, da je glavna problematika, ki jo v tem trenutku v Sloveniji zaznavajo v Društvu Integriteta, "predvsem zaščita prijaviteljev kaznivih dejanj korupcije, kjer parlamentarna komisija posega v delo komisije za preprečevanje korupcije v tem delu, da državljana ne ščiti več do določene stopnje, ki je tudi z zakonom zahtevana". "Kar nekaj primerov suma korupcije stoji, ker se naznanitelji in prijavitelji kaznivih dejanj suma korupcije zadržujejo. Tudi v javnih ustanovah je tako," meni.
V zadnjem letu je bilo na hrvaškem kar nekaj takšnih odmevnih primerov, ko je zaposleni opozoril na nezakonitosti ali prevare in je kratko malo dobil knjižico, pri nas verjetno nismo še niti tam, da bi si kdo kaj takšnega upal.
Se pa tudi meni zdi izobraževanje na temo korupcije bolj ali manj brezplodno, saj človek dobro ve, ali želi delovati pošteno in v javnem interestu ali želi vsako priložnost izkoristiti za to da se z njo okoristi - to pa nikoli ni bilo in ne bo odvisno od zakonov in aktov ampak od narodove zavesti in miselnosti.
Slovenci se tako radi pohvalimo, da smo skromni in pošteni, dejstvo pa je da smo ena najbolj klientelističnih držav na svetu, saj je "rihtanje" tega in onega sorodnikom in prijateljem pravi narodni šport ki se ga učimo in ga sprejemamo že od malih nog.