Jazbinšek in Košir, ki sta svoji pobudi podala zadnji dan predpisanega roka po sprejetju aktov, predlagata referendum z enakim vprašanjem, do katerega pa lahko pride po različnih poteh. Jazbinšek predlaga, da mestni svet z večino glasov sprejme sklep o razpisu naknadnega referenduma o prostorskem načrtu, Košir pa je pobudi volivcem za vložitev zahteve priložil tudi zahtevo z referendumskim vprašanjem ter sto podpisov volivcev. Foto: RTV SLO
Jazbinšek in Košir, ki sta svoji pobudi podala zadnji dan predpisanega roka po sprejetju aktov, predlagata referendum z enakim vprašanjem, do katerega pa lahko pride po različnih poteh. Jazbinšek predlaga, da mestni svet z večino glasov sprejme sklep o razpisu naknadnega referenduma o prostorskem načrtu, Košir pa je pobudi volivcem za vložitev zahteve priložil tudi zahtevo z referendumskim vprašanjem ter sto podpisov volivcev. Foto: RTV SLO

Avtor prve pobude je ljubljanski mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, ki je razpis referenduma predlagal mestnemu svetu; avtor druge pa arhitekt Fedja Košir, ki je predlog pobude volivcem že poslal na Mestno občino Ljubljana.

"Sprejemanje načrta neodgovorno"
Jazbinšek in Košir, ki bosta svoji pobudi predstavila na četrtkovi novinarski konferenci, strateškemu in izvedbenemu delu prostorskega načrta nasprotujeta predvsem zato, ker sprejemanje odlokov na julijski seji mestnega sveta, na kateri je bil prostorski načrt sprejet, ni bilo opravljeno odgovorno. To po njunem dokazuje tudi pregled neobjavljenih gradiv.

Pobudnika razpisa za naknadni zakonodajni referendum menita, da je neodgovornost razvidna iz tega, da je sprejemanje načrta potekalo brez obveščanja javnosti in njenega nadzora vsebinskega in postopkovnega dela načrta. Oba obenem opozarjata tudi, da dopolnjeni osnutek aktov, ki je nastal na podlagi pripomb in mnenj nosilcev urejanja prostora, še vedno ni bil redaktiran skupaj z amandmaji. Prav tako niso bile usklajene vse grafične priloge, dodajata.

"Bistvo referenduma predstavitev predpisanih sestavin načrta"
Poleg tega po njunih navedbah javnosti še vedno niso dostopni stališča do pripomb, podanih na javni razgrnitvi; gradivo smernic in pridobljenih mnenj nosilcev urejanja prostora ter obrazložitev posegov v sklenjene in najboljše kmetijske površine. V prilogah manjka tudi več kart, poudarjata.

Bistvo referenduma je po njunem mnenju v tem, da bi se javnosti končno predstavilo predpisane in za odločanje potrebne sestavine občinskega prostorskega načrta, med katerimi so (prav) grafični prikazi, obrazložitve in okolijsko poročilo. Prav tako bi referendum omogočil oceno finančne in prostorske dimenzije načrtovanih posegov v prostor. Ocenilo bi se še, v kolikšni meri so veljavni prostorski akti razvojno zadostni, sta prepričana.

Janković ima sedem dni časa
Na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi mora župan (torej Zoran Janković) zdaj v sedmih dneh določiti rok za zbiranje podpisov volivcev ali pa zahtevati dopolnitev pobude. Kot je zapisano v statutu MOL-a, mora mestni svet nato referendum razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev.