Usoda arbitražnega sporazuma bi bila lahko znana še pred poletjem. Foto: MMC RTV SLO
Usoda arbitražnega sporazuma bi bila lahko znana še pred poletjem. Foto: MMC RTV SLO
Arbitražni sporazum
Vprašanje, ki je ostalo odprto tudi po srečanju - s kakšno večino glasovati o sporazumu? Foto: MMC RTV SLO
Referendum bo

Predsednik vlade Borut Pahor je v izjavi po enournem sestanku dejal, da so se vsi prisotni strinjali, "da gre za tako pomembno vprašanje, da naj o njem odločijo ljudje" na naknadnem zakonodajnem referendumu.

Janša: Boljši bi bil predhodni referendum
Vsem koalicijskim poslancem, ki so vložili zahtevo za razpis predhodnega referenduma, pa tudi preostalim poslancem, bodo predlagali, naj premisijo o tem, ali ne bi bilo bolje, da bi DZ sredi aprila glasoval o ratifikaciji sporazuma, nato pa sprejel odločitev o naknadnem zakonodajnem referendumu, je pojasnil. Odločitev pristojnih organov na to temo pričakuje do 9. aprila.

Tehtnica se je v prid zavezujočemu referendumu po njegovi ratifikaciji v DZ-ju prevesila že pred srečanjem, saj so se zanj izrekli v LDS-u, DeSUS-u, SLS-u in SNS-u, medtem ko se je za predhodnega zavzel le prvak SDS-a Janez Janša, ki je pred srečanjem menil, da bi Sloveniji "bolj ustrezalo, da se čim prej začne odpravljati nazaj iz slepe ulice, ker če bomo šli do konca, bo pot pač daljša in cena večja".

Usoda sporazuma bo znana pred poletjem
In kaj naknadni zakonodajni referendum pomeni v časovnem smislu? Ratifikacija sporazuma se bo v DZ-ju zgodila aprila. Sledila bosta dva meseca za referendumsko kampanjo, usoda sporazuma pa bo znana do poletja, je za TV Slovenija poročal novinar Dejan Ladika.


Koalicija si je premislila
Kot je znano, so koalicijski poslanci v parlament v proceduro pred časom sicer vložili zahtevo za predhodni zakonodajni referendum, a so si, kot kaže premislili. Prav tako si je premislil Pahor, ki je bil sprva prav tako bolj naklonjen preverjanju podpore pred ratifikacijo sporazuma v DZ-ju.

Največ pomislekov na predhodni zakonodajni referendum pa je sicer ves čas izražal SLS.

"Naknadni referendum je zavezujoč"
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je tako pred srečanjem znova zatrdil, da je za njegovo stranko sprejemljiv samo referendum, ki je zavezujoč, torej naknadni zakonodajni referendum. "V primeru predhodnega posvetovalnega refernduma dobro vemo, kakšna je praksa, namreč, da je potem toliko interpretacij rezultatov takšnih referendumov, kolikor je političnih strank," je prvak SLS-a pojasnil njihovo vztrajanje pri naknadnem referendumu.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je pred srečanjem spomnil, da je sporazum "zelo sporen in protiustaven", zato se je tudi on zavzel za zavezujoči naknadni referendum.

In kaj na to pravi koalicija? DeSUS se v delu, da je naknadni referendum boljši kot predhodni, ker je zavezujoč, strinja z SLS-om in SNS-om. Prvi mož stranke Karl Erjavec poleg tega meni, da bi predhodni posvetovalni referendum lahko prinesel vrsto problemov.

"Na nepotrebnost predhodnega sporazuma opozorilo že ustavno sodišče"
Podobnega mnenja je bil podpredsednik LDS-a Aleš Zalar, ki je spomnil, da je s tem, ko je zavrnilo pravne pomisleke o sporazumu, na nepotrebnost predhodnega referenduma opozorilo že ustavno sodišče. Hkrati je le to po njegovih besedah "dalo pomembna razlagalna navodila, tako arbitražnemu tribunalu kot tudi našemu parlamentu, glede tega, kaj lahko sledi po izdaji razsodbe arbitražnega sodišča".

Ostaja odprto: Dvotretjinska ali navadna večina
Glede drugih vprašanj, ki jih odpira mnenje ustavnega sodišča o sporazumu, na sestanku niso veliko govorili, a se bo o njih razpravljalo v prihodnosti, je po strankarskem vrhu še povedal Pahor. Kot so opozorili udeleženci opozicije, odprto ostaja predvsem vprašanje, s kakšno večino bo DZ glasoval o ratifikaciji sporazuma, saj menijo, da je potrebna dvotretjinska večina, medtem ko so predstavniki koalicije prepričani, da je dovolj navadna večina.

Sestanka se niso udeležili le predsedniki parlamentarnih strank, temveč tudi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in predsednik DZ-ja Pavel Gantar.

Referendum bo