Vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo in zakon o sanaciji bank nista čudežni rešitvi, se je slišalo v razpravi komisije DZ-ja za nadzor javnih financ. Foto: BoBo
Vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo in zakon o sanaciji bank nista čudežni rešitvi, se je slišalo v razpravi komisije DZ-ja za nadzor javnih financ. Foto: BoBo
Najprej je potrebna konsolidacija javnih financ, meni ekonomist Mrak. Foto: BoBo
Da je Slovenija v krizi, je kriva politika prve Janševe vlade, trdi nekdanji minister za finance Križanič. Foto: BoBo

Poslanci PS-ja in SD-ja, ki so sejo predlagali, vladi očitajo, da ignorira DZ. "Poskušali smo opraviti razpravo o javnih financah in odgovoriti na vprašanje, ali bo morala Slovenija pred koncem leta zaprositi za pomoč," je Jani Möderndorfer iz PS-ja dejal o razlogih za sejo komisije. Möderndorfer je mnenja, da mora politika ukrepati v smeri vplivanja na rast osebne porabe in krepitve konkurenčnosti gospodarstva.

Ekonomist Mojmir Mrak je javnofinančni položaj označil za zelo zahtevnega, kot prednostno nalogo vlade pa je izpostavil zagotovitev likvidnosti proračuna. Dejal je, da se mu zdi zelo verjetno, da bo Slovenija v zelo kratkem zaprosila za finančno pomoč EU-ja, če še za letos načrtovana izdaja dolarskih obveznic ne bo uspela. Njihova uspešna izdaja pa bi državi kupila nekaj mesecev, s čimer se odpirajo možnosti, da pomoč ne bo potrebna, je še dejal Mrak.

Mrak je še izpostavil, da je nujna sanacija bančnega sistema. S tem pa se je strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič. Prav bančni sistem kot glavno težavo Slovenije izpostavljajo tudi bonitetne agencije, je dejal Živkovič, zato je po njegovem mnenju sanacija bančnega sistema nujna.

Gaspari: Zapis fiskalnega pravila je nujen
Na seji je sodeloval tudi nekdanji finančni minister Mitja Gaspari, ki je poudaril nujo uvedbe fiskalnega pravila. Politična zrelost v Sloveniji je prenizka, da bi lahko delovali brez pravil, je dejal Gaspari. Marko Pogačnik iz SDS-a je dejal, da fiskalno pravilo Slovenije sicer ne bo rešilo, vendar bi z zapisom tega pravila v ustavo Slovenija pridobila pol leta časa. V tem času bi lahko sprejeli vse potrebne reforme, torej reformo bančnega sistema, trga dela in pokojninskega sistema, je dodal Pogačnik.

Pogačnik je še dejal, da je Slovenija izgubila kredibilnost in da od izbruha krize velja za državo, ki ji ni mogoče zaupati. Opozicijo je pozval, naj se zaveda, da lahko Slovenija pričakuje črn scenarij, če ji bodo bonitetne agencije vnovič znižale bonitetno oceno.

Da bi se to utegnilo zgoditi še letos, meni ekonomist Velimir Bole. Mrak tega sicer ni potrdil, je pa dejal, da si v prihodnjih od dveh do treh letih ne moremo obetati zvišanja bonitetne ocene, "tudi če bomo vse naredili krasno".

Boletu se zdi izdaja obveznic v dolarjih dobra rešitev, saj bi lahko k stabilizaciji bonitetne ocene države največ prispevali z zagotovitvijo zadostne likvidnosti. Finančni minister v prejšnji vladi Franc Križanič je po drugi strani dejal, da so bonitetne ocene nerealne. Križanič je dejal, da je izvoz večji, pobrala se je tudi industrijska proizvodnja, za zdajšnjo krizo v Sloveniji pa je okrivil neustrezno politiko v mandatu 2004-2008.

Ekonomist Mrak je dejal, da Slovenija zdaj nima s čim financirati rasti, zato je najprej potrebna konsolidacija javnih financ, šele nato sledi spodbujanje gospodarske rasti. Bole je opozoril, da se težave s kreditiranjem gospodarstva ne bodo odpravile s pred kratkim sprejetim zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Tudi če bo čiščenje portfelja bank izvedeno hitro, to po mnenju Boleta ne bo pripomoglo k bistveno večji rasti obsega posojil. Eden izmed vzrokov za to so tudi zahteve regulatorjev po dodatni kapitalski krepitvi bank, je dodal Bole.

Opozicija: Potreben bo še rebalans proračuna
Opozicija je mnenja, da bo letos potreben še en rebalans letošnjega proračuna. Alenka Bratušek iz PS-ja je dejala, da se bo samo od DDV-ja v proračun steklo 80 milijonov evrov manj od načrtovanega, izpad je tudi pri davku od dohodkov pravnih oseb, medtem ko za plače in transferje v javne zavode manjka 155 milijonov evrov. Vprašala je tudi, kdaj bodo dobili rebalans v DZ, saj v proračunu, kot je seštela, manjka nekaj več kot 300 milijonov evrov.

Državni sekretar na MF-ju Živkovič je dejal, da so bili do sredine leta tako prihodki kot odhodki nekoliko nižji od načrtovanih, in dodal, da je pretekla vlada ignorirala nastali položaj, ko so proračunski prihodki drastično padli, odhodki pa stalno rasli.

Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je ugotovil, da ni "nobena vlada doslej delala dobro, če bi, ne bi bili tukaj, kjer smo". Navzočim je očital, da se le prepirajo o tem, kdo ima prav, namesto da bi iskali rešitve.

Živkovič je še dejal, da bo vlada napore za znižanje primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda nadaljevala tudi v letih 2013 in 2014. Bole pa je ocenil, da bo uspelo Sloveniji primanjkljaj pod maastrichtsko mejo spraviti šele leta 2014.