Svetovno, predvsem pa britansko javnost, v zadnjih tednih pretresa prisluškovalna afera, v kateri je bilo razkrito, da so novinarji tednika News of the World, katerega lastnik je bil medijski mogotec Rupert Murdoch, prisluškovali številnim osebam, med drugim ugrabljeni in umorjeni 13-letnici, da bi pridobili ekskluzivne zgodbe.

"Vpliv afere bo gotovo pozitiven"
O tem, kaj razkritje te afere pomeni za samo novinarstvo in kakšne so prakse slovenskih novinarjev, smo se na MMC-ju pogovarjali s profesorjem etike Edvardom Kovačem.

Kovač je prepričan, da bo imela afera gotovo pozitiven vpliv na svetovne medije, predvsem v smislu, da se metode, ki niso dovoljene, ki so etično sporne in ki nasprotujejo temeljnemu pravu o spoštovanju oseb, ne bodo več tako pogosto uporabljale in da bodo norme pri novinarskem delu bolj upoštevane.

"Murdoch nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže"
Rupert Murdoch je sicer zanikal, da je vedel za prisluškovanja in vdore v telefone. Pa je res mogoče, da Murdoch in drugi vodilni ljudje iz njegovega imperija niso vedeli, kaj počnejo novinarji?

"Poglejte, tukaj imamo zdaj dve stvari. Dokler jim ne dokažejo, da so vedeli, jih moramo pravno gledano v javnosti jemati za nedolžne. To je pač načelo nedolžnosti. To je pravni sistem demokracije, da če je nekdo osumljen, mu moramo krivdo dokazati. Edino v totalitarnih režimih, če je nekdo osumljen, mora sam dokazati nedolžnost," je pojasnil Kovač.

Ob tem je dodal, da pa so nekaj povsem drugega intimna prepričanja ljudi glede Murdochove vpletenosti, ki so, kot pravi, najbrž drugačna, "ampak to intimno prepričanje nekako ne šteje". "V javnosti ga je potrebno obravnavati kot nedolžnega, dokler mu kaj ne dokažejo."

"Samostojnost medijev pri nas šele vzpostavljamo"
Afera je razkrila tudi močno povezanost in prepletenost medijev, politike in organov pregona v Veliki Britaniji. Kovača smo povprašali, kakšno je stanje glede tega pri nas. Poudaril je, da je za Slovenijo značilna povezanost medijev in politike, saj samostojnost medijev, "ki se sicer že kaže", šele vzpostavljamo.

"Vsekakor vemo, da je medijski prostor povezan s političnim, da bi bil povezan z organi pregona, s policijo in tajno policijo, tega pa pri nas nekako še nismo zasledili. Res pa je, da iz političnih krogov in ministrstev kdaj uhajajo podatki, ki ne bi smeli. Zadeva je zlasti kočljiva, ko uhajajo iz zunanjega ministrstva. Takrat je to potem vprašanje verodostojnosti naše zunanje politike. Na drugi strani pa menim, da naši mediji niso povezani z organi pregona," je izpostavil.

"Kamere kažejo ljudi v nesreči, ki jočejo ..."
Glede samega prisluškovanja, ki so se ga posluževali britanski novinarji, je dejal, da ne verjame, da podobne metode uporabljajo tudi slovenski novinarji, saj enostavno nimajo tehničnih možnosti za kaj takega. Opozarja pa, da se zato pojavljajo druge napake spoštovanja zasebnosti.

"Gre za kakšna novinarska vprašanja, ki so indiskretna, za kamere, ki kažejo ljudi v nesreči, ki jočejo. Tukaj gre bolj za tisto kršenje kodeksa novinarske etike spoštovanja zasebnosti, ki jo vsi vidimo. Prav takih grobih metod pa mislim, da novinarji nimajo možnosti izvajati," je sklenil.