Pri KPK-ju vztrajajo, da so kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa samostojni in vezani zgolj na zakon o prekrških. Dodatno pa pojasnjujejo, da je ena temeljnih nalog KPK-ja varovanje identitete prijavitelja, tudi zaradi zaščite pred morebitnimi povračilnimi ukrepi, kar predvideva tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Prekrškovni postopek je KPK sprožil po objavi članka na portalu siol.net z naslovom Ko brezzobi Štefanečev tiger žveči imenovanje šefa UKC. Avtorja Primož Cirman in Vesna Vuković sta v članku izpostavljala dolgotrajno odločanje KPK-ja pri preverjanju imenovanja direktorja UKC-ja Ljubljana ter domnevni konflikt interesov prvega moža KPK-ja ter vloge notranjih nesoglasij v komisiji pri zavlačevanju postopkov.

KPK zahteva pogodbo, EMŠO, kraj, čas ...
V prispevku sta med drugim tudi izpostavila ime prijavitelja, ki je na KPK prijavil sum kršitve zakonodaje pri imenovanju novega direktorja UKC-ja Ljubljana. Kot trdita novinarja, sta bila s prijaviteljem v stiku tudi po objavi članka in jima ni z ničimer dal vedeti, da bi ga objava njegovega imena v članku kakor koli motila.

Je pa zmotila KPK, ki je od portala zahteval umik imena, zaradi, tako KPK, zaščite prijavitelja, zoper novinarja pa je sprožil prekrškovni postopek. V okviru postopka so pri KPK-ju od družbe TSmedia zahtevali rojstni podatek oziroma EMŠO obeh novinarjev, pogodbo, po kateri sodelujeta s TSmedia, ime in priimek vira, ki je razkril prijavitelja, ter kraj in čas seznanitve s to informacijo. Družbi so določili tridnevni rok za posredovanje vseh informacij in ji obenem zagrozili z globo od 400 do 4.000 evrov, če tega ne stori.

Pri KPK-ju namreč domnevajo, da sta novinarja ime in priimek prijavitelja prejela od tretje osebe, "saj sta novinarja v objavljenem članku poimenovala posameznika z osebnim imenom in navedla, da je za prispevek ta oseba potrdila, da je zadevo predala komisiji". Pri KPK-ju se sicer strinjajo, da je bila objava članka v javnem interesu, a obenem navajajo, da je razkrivanje identitete prijaviteljev prav tako v javnem interesu, saj je drugače prijavitelj lahko deležen povračilnih ukrepov.

Novinarja: KPK želi prikriti lastne nepravilnosti
Zahtevi KPK-ja po osebnih podatkih novinarjev, pogodbi in imenu njunega vira, so ostro nasprotovali v DNS-ju, kjer so zapisali, da je "takšna zahteva v nasprotju z mednarodnimi standardi zaščite virov, ki so pogoj za preiskovalno novinarstvo in učinkovit nadzor oblasti". "S tem KPK pri pritiskih na novinarje in medije v Sloveniji postavlja nove, do zdaj nepredstavljive meje."

Novinarja pa menita, da gre v primeru tega postopka za discipliniranje novinarjev, saj predsedniku KPK-ja Borisu Štefanecu ni v interesu, da mediji kakor koli pišejo o zapletih pri delovanju komisije, ki se ji je v času njegovega mandata znatno znižal ugled v javnosti in tudi učinkovitost delovanja. Novinarja sta prepričana, da argument, zaščite prijavitelja, ne zdrži, saj se je prijavitelj novinarjema razkril sam. Obenem navajata, da sta padla v mlinski kamen aparata, "ki za dosego svojih ciljev in prikrivanje lastnih nepravilnosti, ne izbira sredstev in odkrito ignorira določbe medijske zakonodaje o varovanju virov".