Svetovni dan svobode medijev je predvsem priložnost, da se opozori na spoštovanje svobode medijev in njihovo vlogo na razvoj demokracije. Foto: RTV SLO
Svetovni dan svobode medijev je predvsem priložnost, da se opozori na spoštovanje svobode medijev in njihovo vlogo na razvoj demokracije. Foto: RTV SLO
Oženje medijske svobode v Sloveniji

Generalna skupščina ZN je 3. maj za svetovni dan svobode medijev razglasila leta 1993. Ta dan je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije po vsem svetu opozarjajo na spoštovanje svobode medijev in njihovo vlogo na razvoj demokracije.

Sindikat novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Dnevnika sta ustanovila Avtorsko novinarsko agencijo (Ana), na katero sta prenesla varovanje neodtujljive pravice do nadomestila od prodaje klipov in pravice do nadomestila iz reproduciranja v zasebne namene. Delovanje Ane bo do konca leta usmerjeno v sodne in druge postopke zaščite individualnih novinarskih pravic.


DNS: Zakon o medijih naj gre v DZ po hitrem postopku
Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž je v izjavi društva ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev, poudaril, da so slovenske medije lani zaznamovale še vedno nedorečene lastniške razmere v ključnih medijskih hišah, zlasti v Delu in Večeru. DNS zato poziva lastnike teh medijev, naj se zavedajo posebnega pomena teh podjetij za normalen razvoj družbe in naj prepoznajo dolgoročen pomen, ki ga imajo mediji za družbo.

Ministrstvo za kulturo je v letu 2011 predstavilo osnutek zakona o medijih, ki nedvomno dviguje stopnjo avtonomije tako medijev kot novinarjev, a gre še vedno za osnutek. Zato društvo poziva ministrstvo in vlado, naj zakon posredujeta v državni zbor po hitrem postopku, saj sedanji po Repovževi oceni omogoča "močne zlorabe pri pravici do popravka, poleg tega pa je na pomembnih področjih izrazito pomanjkljiv".

V ZNP-ju opozarjajo na politične pritiske
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar pa je med drugim zapisal, da ZNP od ustanovitve opozarja na pomanjkanje politične raznolikosti medijev. "Večina slovenskih časopisov je idejno bližja levosredinskim strankam in ni naklonjena desnosredinskim, zato jih ne moremo opredeljevati kot nevtralne. Nevtralnih medijev ni, so samo opredeljeni," meni Kršinar.

ZNP je po njegovih navedbah v preteklem letu opozarjal tudi na politične pritiske na novinarje, pri čemer med primeri navaja tudi težave, ki so jih imeli nekateri mediji v času afere bulmastifi. Omenil je še napovedi političnih čistk na nacionalnem TV-ju, na katere je opozoril poslanec Andrej Magajna, in poskuse političnega zasliševanja novinarjev, ki naj bi domnevno sodelovali s t. i. brezplačnimi časopisi.

Indeks medijske svobode Novinarjev brez meja

Leto mesto na
lestvici
200415
200510
200610
200722
200830
2009 37
2010 46

Prva na lestvici je država, v kateri vlada največja medijska svoboda.

Lestvica Freedom Housea

Leto Pravosodno
okolje
Politično
okolje
Gospodarsko
okolje
Ocena
skupaj
20043 9 7 19
20053 9 7 19
20064 9 7 20
20075 97 21
20086 10 7 23
2009 7 10 7 24
20108 10 7 25

Nižja kot je številka, bolj medijsko svobodna je država.

SDS: Kljub padcu na lestvicah medijske svobode ni protestov novinarjev
Ob tem tudi v Slovenski demokratski stranki opozarjajo, da je Slovenija na obeh osrednjih mednarodnih lestvicah, ki merijo stanje svobode medijev, znantno zdrsnila, zato v stranki ocenjujejo, da je medijska svoboda znatno slabša kot pod prejšnjo vlado. Dodajajo, da v času padca Slovenije na obeh lestvicah ni bilo novinarskih protestov, "zgražanj nad cenzuro in pritiski vladajoče politike" na medije in novinarje, prav tako pa se ni angažiral Forum 571, kot so v stranki označili podpise 571 novinarjev, ki so pred leti s peticijo opozorili na padec standardov medijske svobode v Sloveniji.

Oženje medijske svobode v Sloveniji