Za županjo oz. župana knežjega mesta se bodo potegovali dve kandidatki in trije kandidati. Foto: www.slovenia.info
Za županjo oz. župana knežjega mesta se bodo potegovali dve kandidatki in trije kandidati. Foto: www.slovenia.info
Friderikov stolp
Celje je tretja največja slovenska občina. Foto: Gregor Katič
Celje
Med prioritetami županskih kandidatov je poplavna varnost.
Soočenje kandidatov za župana Celja

Šrot je leta 1998 v drugem krogu volitev premagal prvega celjskega župana Jožefa Zimška. Na naslednjih lokalnih volitvah v letih 2002 (kandidiralo je skupaj pet kandidatov, od tega ena ženska) in 2006 (kandidirali so štirje kandidati) pa je zmagal že v prvem krogu. Tokrat je v igri za mestnega župana tretje največje slovenske občine znova pet kandidatov, med njimi tudi dve ženski. Pričakovano je zaradi nedavnih hudih poplav skupna točka njihovih programov večja poplavna varnost.

Na MMC-ju bomo v okviru lokalnih volitev predstavili županske kandidate v desetih mestnih občinah. Vabimo vas, da si ogledate zemljevid slovenskih občin na desni strani, kjer boste našli osnovne podatke o občini in seznama kandidatov za župane ter kandidatov oz. list za občinske svete.

Uradni kandidati za županje oz. župane Mestne občine Celje so:
Branko Lobnikar, Zares
41-letni sociolog, magister organizacijskih ved in doktor kadrovskega menedžmenta je podpredsednik stranke Zares in predsednik njenega celjskega odbora. Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo je zaposlen na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in je izredni profesor na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru.
Celje po njegovih besedah ob intenzivnem vlaganju v infrastrukturo zdaj potrebuje prostorski načrt razvoja. Dejavno pa bi se bilo treba usmeriti v gospodarski izvoz, pomagati pri povezovanju malih in srednje velikih podjetij in Celje narediti privlačno za gospodarske pobude. Med njegovimi prioritetami je tudi ustanovitev politehnike, ki bo povezala že delujoče celjske visokošolske zavode in spodbujala ustanavljanje novih. Za razvoj mestnega jedra, ki je po njegovh besedah osebna izkaznica lepega, s kulturo obdarjenega in živega mesta, bi skrbel eden izmed podžupanov.
Janko Požežnik, SDS
50-letni politolog in obramboslovec je predsednik celjskega odbora SDS-a, sicer zaposlen kot poveljnik in direktor v Poklicni gasilski enoti Celje. Nekdanji podpolkovnik v Slovenski vojski je znan tudi kot mednarodni rokometni sodnik. V politiki je začel delati leta 2007.
Po njegovih besedah mora biti župan odločnejši do države, ko gre za izboljšanje poplavne varnosti, podprl pa bi tudi prostovoljne in poklicne gasilce, da bi zagotavljali čim višjo stopnjo zaščite in reševanja. Celje želi narediti privlačnejše za drobno gospodarstvo, pri čemer zagovarja ustanovitev gospodarskega foruma, ki bi ga vodil in usklajeval župan. Poleg tega bi vlagal v sodobne lokalne ceste, varen in učinkovit promet ter zagotovil parkirne prostore. Med njegovimi cilji so tudi nova (tudi neprofitna) stanovanja za mlade družine in ustanovitev negovalno-rehabilitacijskega centra.
Bojan Šrot, SLS
50-letni sodnik in odvetnik je župan Mestne občine Celje od leta 1998. Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za pravosodje je bil dve leti tudi predsednik stranke SLS, lani pa je s te funkcije odstopil.
Med načrti poudarja prenovo starega mestnega jedra, dokončno ureditev Knežjega dvorca ter projekt poplavne varnosti, za katerega je pri občini po njegovih besedah že vse pripravljeno. Trdi, da je nujna tudi priprava strategije Celje 2020 z jasno načrtovanimi cilji. Sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu pomeni velik korak naprej pri razvoju Šmartinskega jezera, zdaj pa so, kot pravi, na vrsti domačini in zasebni vlagatelji. Do konca leta naj bi bil končan projekt Bežigrajska cesta, kmalu pa tudi infrastrukturne izboljšave na Bregu pri Celju. Prizadeva si tudi za nov vrtec.
Jana Govc Eržen, LDS
53-letna specialistka splošne medicine od leta 1995 dela kot predstojnica in specialistka splošne medicine v Zdravstveni postaji Vojnik-Dobrna. Dolgoletna predsednica celjskega odbora LDS-a je tudi nacionalna koordinatorica za preventivo srčno-žilnih bolezni in predsednica društva za boj proti debelosti Zdravo hujšam.
Po njenih besedah v občinski upravi kljub rasti števila zaposelnih primanjkuje strokovnega kadra. Posebno pozornost bi namenila mestnim četrtim in krajevnim skupnostim, ustanovila pa bi tudi Strokovni gospodarsko-podjetniški forum, v katerem bi gospodarstveniki, podjetniki in obrtniki skupaj pripravili strateški načrt gospodarskega razvoja mesta. Prioritete so še občinski prostorski načrt oz. strategija razvoja, ustrezna prometna povezanost mestnega jedra s turističnimi točkami v občini, poplavna varnost ter skrb za zdravje, ogrožene skupine in njihove posebne potrebe.
Andreja Rihter, SD
53-letna zgodovinarka in sociologinja je poslanka SD-ja. Vodi odbor za dediščino v Svetu Evrope, je članica odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino pri Svetu Evrope in članica posebne projektne skupine za pripravo programov Zgodovinopisje v osnovnih šolah. Do nastopa funkcije ministrice za kulturo leta 2000 (do 2004) je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje.
Po njenih besedah je čas za spremembo v vodenju celjske občine, ki bo prijazna do vseh, ne le do izbranih. Kljub vlaganju v infrastrukturo je kritična do razmer v občini. Mesto potrebuje strategijo razvoja, ki bi jo oblikovali skupaj z gospodarstveniki, uspešnimi posamezniki, ki bodo pripomogli k odpiranju novih delovnih mest. Zavzema se še za urejenost mestnih četrti, sodelovanje s krajevnimi skupnostmi ter večjo povezanost z državo. Ob tem izpostavlja zlasti poplavno varnost, poleg tega pa tudi ekološke teme in socialno stabilnost vseh prebivalcev Celja.

Soočenje kandidatov za župana Celja