Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 9 glasov
Ocenite to novico!
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije vlado poziva, naj iz predloga zakona o malem delu izloči brezposelne. V nasprotnem bo rednih zaposlitev še manj, opozarjajo.
V ZSSS-ju menijo, da bi se z umikom brezposelnih iz predloga zakona omogočilo povečevanje zaposlovanja v okviru fleksibilnejšega delovnega časa, predvsem s krajšim delovnim časom. Ker malo delo predstavlja bistveno cenejšo obliko zaposlovanja, bi zdajšnje zaposlovanje za krajši čas namreč sčasoma izginilo.
Z uvedbo malega dela pa bi se povečalo tudi število "zaposlenih revnih". S "premikom trga dela v storitveni sektor", kar se dogaja pri nas, se povečuje malo delo, obenem pa se niža "pokritost delavcev s kolektivnimi pogodbami", kar pomeni nižanje pravne zaščite za delavce, opozarjajo.
Malo delo - ovira do redne zaposlitve
Malo delo pomeni tudi "oviro na poti do redne zaposlitve", kar predstavlja težavo tako za brezposelne kot prve iskalce redne zaposlitve, pravijo v ZSSS-ju. Ob tem navajajo tudi podatke ene izmed zadnjih študij v Nemčiji, kjer se je od uvedbe malega dela v letu 1998 441.000 "malih delavcev" redno zaposlilo, a se je pri tem 437.000 redno zaposlenih premaknilo v malo delo.
"Izkušnje iz Nemčije kažejo poslabšanje razmer"
Kot argument proti malemu delu navajajo še besede Jožeta Mencingerja z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, ki pravi, da bo malo delo izrinilo redno zaposlitev. To kažejo tudi nemški podatki, kjer je med letoma 1998 in 2008, ko je naraščalo malo delo, izginilo 1,4 milijona rednih delovnih mest.
Zaradi malega dela bodo tudi prilivi v pokojninsko blagajno nižji
Prav tako pa so prepričani, da malo delo ni v skladu s konceptom dostojnega dela, ki ga spodbuja mednarodna organizacija dela (ILO). Malo delo namreč zmanjšuje socialne pravice in varnost, kar posredno vpliva tudi na nižanje cene dela redno zaposlenih. Tako bo imel zakon v taki obliki kot posledico še "manjše prilive v pokojninsko, zdravstveno in socialno blagajno", še opozarjajo v ZSSS-ju.
V bistvu za delodajalca sploh ne bi smelo biti razlike niti ga brigati, kdo mu opravlja delo, ali že ima službo, ali je klošar, študent upokojenec ali direktor v iskanju dodatnega zaslužka s kelnarjenjem - on bi samo lepo zavedel koliko ur je delal, plačal prispevke in to je to. Olajšave pa naj dobivajo raje študentje v obliki oprostitve plačila davkov ipd. Pošteno!
Vse ostalo je kompliciranje in nepotrebo razvrščanje ljudi v neke skupine, ki z opravljanjem dela nimajo nobene veze.
A ni to tisti Mencinger, ki je dejal, da so certifikati ničvreden kos papirja?
Semolič je sam največji škodljivec za stanje delavcev. Upornik proti spremembam. Ne glede na to, ali so dobre, ali slabe. Medtem ko govori o malem delu kot slabi varianti, se študentskega dela niti ne dotakne. Prevarant, ali nevednež?
@levanda: iz 300 € socialne podpore pa tudi ni penzije!