Minister za finance Janez Šušteršič pojasnjuje, da se bodo zniževanja proračunskega primanjkljaja lotili predvsem s strukturnimi ukrepi, s katerimi naj bi se znižali proračunski odhodki: pokojninsko reformo in s prilagoditvijo javnega sektorja dejanskim ekonomskim zmožnostim. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Minister za finance Janez Šušteršič pojasnjuje, da se bodo zniževanja proračunskega primanjkljaja lotili predvsem s strukturnimi ukrepi, s katerimi naj bi se znižali proračunski odhodki: pokojninsko reformo in s prilagoditvijo javnega sektorja dejanskim ekonomskim zmožnostim. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Karl Erjavec
Znižanju mase plač se bo treba prilagoditi, je pred sejo vlade dejal Erjavec. Na ministrstvu za zunanje zadeve so po njegovih besedah doslej že odpustili pet ljudi. Foto: BoBo
Vlada
Z nekajdnevno zamudo naj bi vlada v DZ poslala tudi predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Foto: BoBo
Barbara Žgajner Tavš
Barbara Žgajner Tavš pravi, da ne pristajajo na tezo, da je javni sektor glavni krivec za vse težave. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Majda Potrata
Potrato skrbi, da bi dvig DDV-ja na tisk osiromašil medijsko krajino. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Minister za finance Janez Šušteršič je med prekinitvijo seje vlade povedal, da je z razpravo o proračunu zadovoljen, saj so ministri enotni. Tako bo proračun vlada potrdila že danes.

Zdaj se v rebalansu proračuna pogovarjajo o znižanju mase za plače v javnem sektorju za pet odstotkov.

Sindikati se tako že bojijo odpuščanj javnih uslužbencev. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič sicer še molči o številu javnih uslužbencev, ki jih bo treba odpustiti.
"Zakonodaja predvideva dva različna razloga za zmanjševanje števila zaposlenih - eden je pomanjkanje denarja, drugi je manjši obseg pristojnosti ali drugi organizacijski razlogi. To je zato tudi eno izmed vprašanj, ki jih moramo dati na mizo. Ali ne bi za čas krize katere od pristojnosti države morda črtali ali zmanjšali?" se sprašuje.

Erjavec potrdil, da obstajajo navodila za odpuščanje
Podobnega mnenja je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. "Ne vem, kako lahko plačamo tak javni sektor, kot ga imamo. Vemo, da ga glede na gospodarsko in finančno stanje ni mogoče financirati," je bil oster. Zato bo treba javni sektor "očitno racionalizirati". Ob špekulacijah, da obstaja "priročnik za lažje odpuščanje", pa je povedal, da naj bi neka navodila res obstajala.

Na vprašanje, ali se boji morebitnih socialnih nemirov, tudi glede na odziv sindikatov, je Erjavec odgovoril, da se morajo tudi sindikati spoprijeti z realnim stanjem v državi.

Odzivi sindikatov
Na to so se že odzvali sindikati. Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič pravi, da bi Erjavec po njegovem mnenju imel drugačno stališče, če bi objektivno poznal zadeve.
Po podatkih ene izmed mednarodnih primerjav med državami članicami evroobmočja je namreč Slovenija kadrovsko podhranjena, kar se tiče zaposlenih v javnem sektorju. "To je realnost," poudarja.

Po mnenju glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimirja Štruklja se minister ne more izogniti odgovornosti, ki je privedla do zdajšnjega stanja. Vlada je kljub tako rekoč popolnemu nasprotovanju stroke in socialnih partnerjev odsvetovala znižanje davka na dobiček in dohodnine.
To je samo letos iz proračuna po njegovih besedah odneslo 200 milijonov evrov. "To pomeni, da je vlada popolnoma odgovorna za situacijo, v katero nas je pripeljala in jo zdaj rešuje tako, da bo na cesto metala učiteljice in učitelje," opozarja Štrukelj.
PS skrbita upad kakovosti in privatizacija javnih storitev
Poslanka Pozitivne Slovenije Barbara Žgajner Tavš je na novinarski konferenci opozorila, da lahko napoved o odpuščanju v javnem sektorju privede do propada pogajanj. Ob tem je dodala, da je premier sindikatom ob sprejemanju zakona za uravnoteženje javnih financ obljubil, da novih drastičnih posegov v plače in delovna mesta ne bo.

Takšni posegi v javni sektor po mnenju Pozitivne Slovenije pomenijo zelo resen dvom, da bodo storitve javnega sektorja še vedno enako kakovostne. Ob tem je izrazila tudi bojazen, da je napovedano odpuščanje napoved privatizacije javnih storitev, in poudarila, da ne pristajajo na to, da je javni sektor glavni krivec za izredne razmere v državi.

Bo vlada posegla v DDV na tisk?
Dodatne proračunske prihodke pa naj bi našli v zviševanju davka na dodano vrednost za določeno blago in storitve. Predlog po neuradnih informacijah predvideva dvig davka z znižane 8,5-odstotne stopnje na splošno 20-odstotno davčno stopnjo za časopise, revije, uporabo športnih objektov, storitve javne higiene.

Predvsem morebiten dvig DDV-ja za tisk je zelo razburil novinarsko, pa tudi del druge strokovne javnosti. Države, ki se spopadajo z gospodarsko krizo po Evropi, namreč praviloma tudi tiskanim medijem v teh časih priskočijo na pomoč z zniževanjem davka.
V pozivu, ki so ga naslovili na vlado, zato več novinarskih kolektivov slovenskih medijev poudarja, da bo imel predvideni ukrep razmeroma majhno korist za proračun, hudo pa bi obremenil izdajatelje časopisov in revij.

"To bo nedvomno vplivalo na kakovost informacij in drugih medijskih vsebin, ki jih tiskani mediji posredujejo bralcem, s tem pa tudi zmanjšal obseg mnenjsko različnih zgodb oziroma pogledov, kar bi se zagotovo odrazilo na ustavno zagotovljeni pravici državljanov do obveščenosti," opozarjajo.

Potrata: Siromašenje demokracije
V povezavi s predlaganim dvigom DDV-ja na tisk se je oglasila tudi poslanka SD-ja Majda Potrata. Predlog je zanjo nesprejemljiv, saj bo povzročil zvišanje cen tiskanih medijev. Posledično pa to pomeni slabšo dostopnost in okrnjeno pravico do obveščenosti in svobode izražanja, utemeljuje v svoji izjavi za javnost.
"Po drugi strani pa bo dvig povzročil osiromašenje medijske krajine, ker bodo prizadeti vsi tisti mediji, ki jih drugod po svetu posebej spodbujajo z različnimi pozitivnimi ukrepi, pri nas pa bo vlada s tem ukrepom sicer neznatno povečala proračunske prihodke, vendar zatrla podstat vsake razvite demokracije," še dodaja.