Poslanci so se na nadaljevanju redne aprilske seje lotili druge obravnave predloga zakona o partnerski zvezi, ki jo je v obravnavo vložil Jani Möderndorfer še kot nepovezani poslanec (zdaj SMC), le dan po referendumu, na katerem so volivci zavrnili izenačitev isto- in raznospolnih partnerskih skupnosti. Zakon za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, hkrati pa ne spreminja definicije zakonske zveze ter izključuje možnost posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Večina poslanskih skupin predlog podpira, kljub nekaterim mnenjem, da diskriminacije istospolnih ne odpravlja v celoti.
Möderndorfer za postopno urejanje
Po Möderndorferjevih besedah je referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pokazal, da družba še ni pripravljena na izenačitev vseh pravic istospolnih partnerjev, zato je treba področje urejati postopoma. S svojim predlogom, kot pravi, tako ni posegal v materijo, o kateri so volivci odločali na referendumu. Poslanec se je vprašal, kdaj bo nastopil čas, ko bo družba dovolj dozorela, da bi podelila enake pravice vsem. Veselilo pa bi ga, če bodo izenačene vsaj ekonomske in socialne pravice, kar predlaga z omenjenim zakonom.

Vlada predlog podpira
Predlog podpira tudi vlada, saj je zelo podoben predlogu, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je pojasnila državna sekretarka na tem ministrstvu Martina Vuk. Po njenih besedah vlada podpira vsa prizadevanja, ki stremijo k izenačevanju pravic vseh državljanov. Predlog poslanca Möderndorferja tako izenačuje pravne posledice zakonske oziroma zunajzakonske zveze, hkrati pa glede na izid referenduma ohranja določena razlikovanja, je še dejala Vukova.

SMC: Zakon ne nasprotuje referendumski volji
Poslanec Saša Tabaković je pojasnil, da v SMC-ju predlog podpirajo kljub opozorilom, da DZ leto dni po referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. V SMC-ju namreč menijo, da Möderndorferjev predlog ne ureja družinskih razmerij in sledi glavnim argumentom, ki so jih kot razloge proti noveli na referendumu navajali volivci.

DeSUS: Predlog ne služi političnim točkam
Da predlog ne nasprotuje večinskemu mnenju, izraženem na referendumu, saj ne posega v definicijo zakonske zveze, posvojitve in postopke biomedicinske oploditve, so prepričani tudi v DeSUS-u. Poslanka Jana Jenko je zato prepričana, da s potrditvijo zakona ne bi smelo biti težav, saj so nasprotniki izenačitve vseh pravic tudi sami napovedali podoben predlog. V DeSUS-u zato pričakujejo, da predloga ne bodo uporabili za nabiranje političnih točk in da ga bodo podprli vsi poslanci.

SD: Zdaj vlada sistemska diskriminacija
Vprašanje pravic istospolnih je tudi po mnenju poslancev SD-ja trenutno urejeno na pomanjkljiv, nepregleden in neustaven način. Bojana Muršič je dejala, da gre za sistemsko diskriminacijo, zato je ureditev tega področja nujna. S predlogom se po njenih besedah sledi ugotovitvam ustavnega sodišča, pri čemer so "stopili korak nazaj in z mize umaknili določila, ki so družbo postavila na različne bregove".

ZL: Predlog ne odpravlja diskriminacije
Da predlog ne odpravlja diskriminacije v celoti, je zatrdil tudi Matej T. Vatovec (ZL). Opozoril je, da človekove pravice ne smejo biti deljene in da jih je treba priznavati v celoti. Omejitve človekovih pravic so v normalni družbi dovoljene samo v izjemnih primerih, kamor pa istospolno usmerjeni nikakor ne spadajo, je poudaril. Predlog zakona bodo sicer v ZL-ju kljub zadržkom podprli.

Nepovezani: Nekaj vprašanj rešujemo
Prav tako Möderndorferjev predlog zakona podpirajo nepovezani poslanci. Alenka Bratušek (ZaAB) je dejala, da predlog sicer rešuje nekaj vprašanj, nikakor pa ne osnovnega problema. Ta je po njenih besedah enakost pravic za vse državljane. Po njenih besedah se namreč naša družba na žalost še vedno deli na "spolno normalno usmerjene" in druge, kar ta predlog še dodatno potrjuje.

NSi, SDS: Predlog zrasel iz jeze po referendumu
Iva Dimic (NSi) in Jelka Godec (SDS) sta medtem predlogu zakona podporo odrekli. Dimičeva je ponovila, da je treba pravice istospolno usmerjenih urediti v posebnem zakonu. V NSi-ju pa jih je zmotila tudi Möderndorferjeva retorika, saj menijo, da je poslanec predlog zakona vložil iz jeze, neposredno po referendumu. Med drugim jih je v NSi-ju zmotil Möderndorferjev poziv, da je treba preprečiti vmešavanje Vatikana v državo. Predlog poslanec utemeljuje s sovražnim govorom, usmerjenim proti kristjanom, je med drugim dejala Dimičeva.

Godčeva pa je izpostavila, da minevajo točno štirje meseci, odkar je bila na referendumu izražena volja ljudstva. Poudarila je, da bodo poslanci, ki bodo Möderndorferjev predlog podprli, to voljo konkretno poteptali. Tudi v SDS-u so opozorili na elemente sovražnega govora, ki so jih zaznali pri Möderndorferju, predvsem pa je po mnenju opozicijske poslanke skrb vzbujajoče, da takšno retoriko prevzema tudi koalicija.

Poslanci podpirajo samostojnega zagovornika načela enakosti
Poslanci so obravnavali tudi predlog zakona o varstvu pred diskriminacijo, katerega namen je ustanoviti ustrezno organizacijsko samostojnost zagovornika oziroma zagovornice načela enakosti. Obenem pa predlog prenaša pravni red EU-ja v slovenskega, saj je Slovenija že dobila opomin zaradi neurejenosti tega območja.

Naloga zagovornika bo zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije in ozaveščanje javnosti o diskriminaciji. Predlog zakona sicer prepoveduje diskriminacijo na podlagi katere koli osebne okoliščine.

ZL vlagal dopolnila
Predlog podpirajo vse koalicijske stranke, katerih poslanci menijo, da bo predlog zaščitil tiste, ki so ranljivejši za diskriminacijo. Poslanci DeSUS-a so ob tem pozdravili tudi samostojnost zagovornika, ki od zdaj ne bo več pod okriljem ministrstva za delo.

Poslanska skupina ZL-ja je podporo zakonu pogojila s sprejemom njihovih dopolnil. V ZL-ju so namreč prepričani, da bi moral imeti zagovornik pravico, da s tožbo od sodišča zahteva ustavitev oziroma prepoved začetka ravnanj, ki pomenijo diskriminacijo.

SDS in NSi: Ideološki napad na drugače misleče
Poslanci opozicijskih SDS-a in NSi-ja pa predloga ne bodo podprli. V NSi-ju menijo, da predlog zakona pomeni ideološki napad na drugače misleče, obenem pa se ne strinjajo, da sta med osebni okoliščini uvrščeni tudi spolna identiteta in spolni izraz.

V SDS-u pa so kritični do samega položaja zagovornika, ki je po njihovi oceni popolnoma političen, zato ocenjujejo, da gre za poskus utišanja opozicije in civilne družbe. V SDS-u tudi menijo, da je zagovornik nepotreben organ in da bi se del njegovih pristojnosti lahko prenesel na varuha človekovih pravic.

Podpora noveli zakona o prekrških
Koalicijske stranke podpirajo tudi novelo zakona o prekrških, ki ukinja uklonilni pripor, uvaja pa nadomestni zapor z namenom učinkovitejše izterjave glob. Nadomestni zapor bo mogoč, ki bo posamična globa ali seštevek več glob, višjih od 300 evrov, presegel 1.000 evrov. Sodišče bo za vsakih 100 evrov določilo en dan zapora, skupno pa jih bo lahko največ 90.

Predlagani ukrep bo mogoče uporabiti, ko odpovedo vsi drugi mehanizmi izterjave globe, tako da ostajajo možnosti izterjave, obročnega odplačila in dela v splošno korist. Zadnje lahko tudi prekrškarji opravljajo namesto nadomestnega zapora. Opozicijski poslanci so predlogu nasprotovali, saj dvomijo v sorazmernosti ukrepa nadomestnega zapora.

Klavrn konec zakonodajne poti za referendumske spremembe
Poslanci so se seznanili s tem, da predlog novele zakona o referendumu, ki ga je pripravila vlada, ni dobil zadostne dvotretjinske podpore na matičnem odboru. S tem se je zakonodajna pot novele, s katero je vlada želela zakonsko ureditev uskladiti z ustavo, končala.

Jabolko spora na matičnem odboru je bilo vprašanje, ali je volja volivcev na referendumu zavezujoča za državni zbor. Vladni predlog je namreč predvidel črtanje določbe, po kateri DZ v letu dni po referendumu ne sprejme zakona, ki bi bil v nasprotju z voljo volivcev. V SMC-ju so pozneje privolili v ohranitev določbe, a novela ni prejela potrebne dvotretjinske večine.