Na območju veljavnega dvojezičnega šolstva se je v letošnjem šolskem letu slovenščina poučevala na 66 ljudskih šolah, od tega je bilo šest podružničnih šol, in 18 glavnih šolah. Delovali sta tudi dve dvojezični šoli zunaj veljavnega dvojezičnega območja v Celovcu. Foto: BoBo
Na območju veljavnega dvojezičnega šolstva se je v letošnjem šolskem letu slovenščina poučevala na 66 ljudskih šolah, od tega je bilo šest podružničnih šol, in 18 glavnih šolah. Delovali sta tudi dve dvojezični šoli zunaj veljavnega dvojezičnega območja v Celovcu. Foto: BoBo

Avstrijska Koroška zmanjševanje števila ljudskih šol utemeljuje s prevelikim številom učiteljev, zaposlenih v ljudskih šolah, in s tem prilaganjem števila učiteljev drugim primerljivim zveznim deželam v Avstriji ter z željo po dvigovanju kakovosti na pedagoškem področju, predvsem v smislu nudenja širše dodatne ponudbe, ki jo vidijo v obliki šolskih centrov.

Ob tem glede dvojezičnega šolstva v Celovcu pojasnjujejo, da pri reorganizaciji šolske mreže upoštevajo manjšinski šolski zakon za Koroško iz leta 1959, kjer je med drugim določeno območje, na katerem se mora poučevati dvojezično. Na tem območju je mogoče ustanavljati ljudske šole, ki pa jih bodo z novim šolskim letom zamenjale nove srednje šole.

Na območju veljavnega dvojezičnega šolstva se je v letošnjem šolskem letu slovenščina poučevala na 66 ljudskih šolah, od tega je bilo šest podružničnih šol, in 18 glavnih šolah. Delovali sta tudi dve dvojezični šoli zunaj veljavnega dvojezičnega območja v Celovcu. Od skupno 68 ljudskih šol so bile na 64 šolah prijave k dvojezičnemu pouku.

Z novim šolskim letom bodo tako z zaprtjem omenjenih treh šol mogoče prijave k dvojezičnemu pouku na 63 ljudskih šolah, od tega na štirih podružničnih šolah na območju veljavne dvojezičnosti in na dveh zunaj tega območja v Celovcu.

Naraščajoče zanimanje za dvojezični pouk
Na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so pojasnili, da trend vpisov k dvojezičnemu pouku na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih narašča oziroma se ne zmanjšuje. Prijave k dvojezičnemu pouku so se povečale tudi v letošnjem šolskem letu, in sicer za 1,3 odstotka. Dvojezični pouk je obiskovalo 2.240 učencev, kar predstavlja približno 45 odstotkov vseh učencev na območju dvojezičnosti.

V uradu ob tem poudarjajo, da se morajo standardi za manjšinsko šolstvo razlikovati od standardov šolstva večinskega naroda in da morajo biti predmet posebne obravnave. Po navedbah urada je pomembno, da je slovenska manjšina enakopraven sogovornik državnim organom pri obravnavanju tega vprašanja in da pri tem ni sprememb in znižanja že pridobljenih pravic brez njihovega soglasja.

Pri tem si bo Slovenija še naprej prizadevala za slovenski manjšini naklonjene rešitve na področju šolstva. Slovenija je tudi v rednih stikih z deželnim šolskim svetom za avstrijsko Koroško ter spodbuja poglabljanje sodelovanja med Visoko pedagoško šolo v Celovcu in Pedagoško fakulteto v Ljubljani na področju izobraževanja in izmenjave bodočih dvojezičnih učiteljev.