Najpomembnejša operacija za Slovenijo je zagotovo Kosovo. Stabilizacija razmer v tej novonastali državi je namreč ključna za varnost v regiji, s tem pa tudi za Slovenijo. Foto: Reuters
Najpomembnejša operacija za Slovenijo je zagotovo Kosovo. Stabilizacija razmer v tej novonastali državi je namreč ključna za varnost v regiji, s tem pa tudi za Slovenijo. Foto: Reuters

Mi imamo ugled. Tako v Afganistanu, v Libanonu kot na Kosovu in pripadniki drugih vojska cenijo pripadnike SV-ja.

podpolkovnik Franc Kalič
SV
Misija v Afganistanu državo na primer stane okoli sedem milijonov evrov letno. Krepijo pa se tudi kritike zaradi višine plač vojakov na misiji. Te so v povprečju trikrat višje od tistih, ki jih prejemajo doma, zato je zanimanje vojakov za sodelovanje v misijah veliko. Foto: BoBo
Slovenska vojska
Najzahtevnejša operacija za slovenske vojake je operacija v Afganistanu. Trenutno SV pomaga pri urjenju afganistanske vojske, ki naj bi do konca leta 2014 prevzela odgovornost za varnost v lastni državi. Foto: BoBo

V prvi humanitarni operaciji v Albaniji je delovalo 21 pripadnikov zdravstvene enote in štirje častniki za povezavo. V naslednjih 15 letih pa je SV pridobival mednarodne izkušnje v skupno 20 misijah na treh celinah.

V tem času je v operacijah v tujini sodelovalo skupaj 7.700 pripadnikov Slovenske vojske, tako rekoč vsak pripadnik. Trenutno pa je v šestih različnih misijah skupno dejavnih 423 slovenskih vojakov in vojakinj.

Trenutno SV dejaven na šestih mednarodnih misijah
Trenutno je SV dejaven v šestih različnih mednarodnih operacijah ter misijah Nata, EU-ja in Združenih narodov. V silah Isafa v Afganistanu je 86 pripadnikov, v silah Kforja na Kosovu 298, v Bosni in Hercegovini 18, na misiji Unifila v Libanonu 14, na misiji Untsoja v Siriji trije, enako tudi na misijah Nata v Srbiji in Makedoniji, v protipiratski operaciji Atalanta pred obalo Somalije pa je en pripadnik.

Najpomembnejša operacija za Slovenijo je zagotovo Kosovo. Stabilizacija razmer v tej novonastali državi je namreč ključna za varnost v regiji, s tem pa tudi za Slovenijo. Zato je tudi misija v silah Kforja najštevilnejša, SV pa poleg tega prevzema čedalje več odgovornosti.

Od skupno nekaj več kot 6.000 vojakov, kolikor jih je še v silah Kforja, je slovenski kontingent po številčnosti na 6. mestu izmed 29 sodelujočih držav; za Nemčijo, Italijo, ZDA, Avstrijo in Turčijo.

Najzahtevnejša operacija je Afganistan
Najzahtevnejša operacija za slovenske vojake pa je zagotovo operacija v Afganistanu. Trenutno SV pomaga pri urjenju afganistanske vojske, ki naj bi do konca leta 2014 prevzela odgovornost za varnost v lastni državi. Nato naj bi sledil umik zaveznikov, tudi SV-ja.

A razmere v Afganistanu so podobne vojni, slovenski vojaki pa so kot mentorji posredno udeleženi tudi v bojnih spopadih. SV še ni imel žrtve v mirovnih operacijah, vendar je bilo v Afganistanu nekajkrat že precej blizu.

Izkušnje iz sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah so izjemnega pomena tako za vojsko kot državo. To sta dejala poveljnika obeh prejšnjih kontingentov v Afganistanu in na Kosovu, polkovnik Robert Glavaš, poveljnik 16. kontingenta SV-ja v silah Isafa, in podpolkovnik Franc Kalič, poveljnik 23. kontingenta SV-ja v Kforju.

"Mi imamo ugled"
Kot je pojasnil Kalič, vojska nabira izkušnje, država pa z dobrim delom pridobiva ugled. "Mi imamo ugled. Tako v Afganistanu, v Libanonu kot na Kosovu in pripadniki drugih vojska cenijo pripadnike SV-ja," je povedal.

Podobno razmišlja tudi Božič, ki pravi, da so marsikomu kakšna vrata bolj odprta tudi zato, ker je SV nekje navzoč in vzdržuje mir. "Verjamem, da je tudi zaradi tega Slovenija kredibilnejši partner in so tudi tuje investicije v Sloveniji morda večje," je dejal brigadir, ki je sicer poudaril, da se slovenski vojaki držijo predvsem opravljanja nalog, zaradi katerih so na misiji.

Kot enega tovrstnih primerov "odpiranja vrat" je Kalič navedel, da ga je na Kosovu direktor tamkajšnje pivovarne, Slovenec po rodu, prosil za pomoč pri navezavi stikov, da bi se njihovi proizvodi prodajali znotraj Kforjevih oporišč. "To smo tudi naredili in zdaj so na dobri poti," je pojasnil Kalič.

Kljub temu pa so vse glasnejša razmišljanja o smiselnosti sodelovanja v mednarodnih operacijah in o potrebi po vojski na splošno, še posebej ob vsesplošnem krčenju državnih izdatkov.

Izdatki za misije namreč niso majhni. Misija v Afganistanu državo na primer stane okoli sedem milijonov evrov letno. Krepijo pa se tudi kritike zaradi višine plač vojakov na misiji. Te so v povprečju trikrat višje od tistih, ki jih prejemajo doma, zato je zanimanje vojakov za sodelovanje v misijah veliko.

"Jaz uživam v tem vojaškem poslu"
Kalič opozarja, da so njihovi prejemki določeni s predpisi. "Smo pa v primerjavi s pripadniki drugih vojska v spodnji polovici po plačah," je pojasnil.

Vendar pa tako Kalič kot Glavaš menita, da denar ni glavni motiv vojakov za sodelovanje v misijah. "Mi, ki smo častniki, se zavedamo, da če moraš iti na misijo, greš in se zavedaš svojega poklica, tudi če bo plača malo nižja," je dejal Kalič.

Za Glavaša, ki ima za seboj misiji na Kosovu in v Afganistanu, pa je glavni motiv predvsem izziv. "Jaz uživam v tem vojaškem poslu," je povedal. "Navsezadnje nisi samo z afganistansko vojsko, si z ameriško vojsko, z italijansko, špansko. Tako se ti odpirajo tudi druga obzorja," je prepričan.

Mi imamo ugled. Tako v Afganistanu, v Libanonu kot na Kosovu in pripadniki drugih vojska cenijo pripadnike SV-ja.

podpolkovnik Franc Kalič