Osmi maj velja za mednarodni dan Rdečega križa, saj se je na ta dan leta 1828 rodil njegov ustanovitelj, Švicar Henry Dunant. Na fotografiji je križ, ki ga je v petek sestavilo kar 935 prostovoljcev na strehi opere v norveški prestolnici Oslo. Foto: EPA
Osmi maj velja za mednarodni dan Rdečega križa, saj se je na ta dan leta 1828 rodil njegov ustanovitelj, Švicar Henry Dunant. Na fotografiji je križ, ki ga je v petek sestavilo kar 935 prostovoljcev na strehi opere v norveški prestolnici Oslo. Foto: EPA
Darovanje krvi
Da bi zadostili potrebam, mora v Sloveniji kri darovati 400 ljudi na dan. Foto: EPA

Revščina ima tudi v Sloveniji veliko obrazov, največkrat skritih in prikritih. Pomeni, da je revščina prepogosto brez bivališča, da nam primanjkuje denarja za prehrano, oblačila, obutev, šolanje otrok. Velikokrat to pomeni potisnjenost na rob družbe in socialno izključenost! Število tistih, ki so že izkusili kakršno koli obliko revščine in se z njo soočajo, žal narašča.

generalni sekretar RKS-ja Janez Pezelj ob mednarodnem dnevu Rdečega križa
Zbiranje pomoči za žrtve potresa na Haitiju
Mednarodni Rdeči križ se je aktivno vključil v zbiranje pomoči za žrtve katastrofalnega potresa na Haitiju, ki je to državo prizadel letošnjega 12. januarja (na fotografiji zbiranje pomoči v Mehiki). V Sloveniji so v ta namen pri Rdečem križu zbrali več kot 56.000 evrov. Foto: EPA

Med vsemi dejavnostmi, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije (RKS), je krvodajalstvo najbolj množična akcija in poteka že od leta 1953. Po njihovih podatkih, mora za zadostitev potreb po krvi kri vsak dan darovati 400 ljudi.

Aprila več darovalcev kot načrtovano
Kljub taki, lahko bi rekli, da visoki številki, pa letos še niso čutili pomanjkanja krvi, prej nasprtono. Aprila je količina darovane krvi za 13,2 odstotka presegla načrtovano količino. Vendar velja poudariti, da prihaja najbolj kritično obdobje - poletje. Zaradi počitnic je manj darovalcev, prometnih nesreč pa ne, zato se dogaja, da nastane pomanjkanje določenih krvnih skupin. Na RKS-ju zato upajo da se bo ta dober aprilski odziv nadaljeval.

In ker je vodilo Rdečega križa pravočasno in učinkovito nuditi pomoč vsem, ki se se zaradi različnih življenjskih okoliščin znašli v stiski, krvodajalstvo še zdaleč ni edina dejavnost. Rdeči križ je namreč z deljenjem hrane in obleke marsikomu olajšal trenutek največjega pomanjkanja.

Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo na Rdečem križu Slovenije in tako poskušajo pomagati tistim, ki so se zaradi različnih življenjskih okoliščin znašli v stiski:
- krvodajalstvo
- socialna dejavnost
- pripravljenost in ukrepanje ob nesrečah
-
predstavitev Službe RKS-ja za iskanje pogrešanih
- poučevanje prve pomoči
- usposabljanje za reševalca iz vode
- organiziranje letovanj in okrevanj
- zbiranje sredstev v okviru mednarodne dejavnosti
- aktivno prizadevanje za varovanje zdravja.


Razdeljene na tone hrane in oblačil
Neva Petek
z Rdečega križa Slovenije nam je pojasnila, da so samo lani razdelili 389,6 tone oblačil, 2,5 tone hrane v okviru ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog, 85.000 enotnih prehranskih paketov, 104 tone hrane, ki jo je doniral eden od slovenskih trgovcev, 269 ton hrane, ki jo je RKS zagotovil z lastnimi (torej donatorskimi) sredstvi, 131 ton pralnega praška in 113,8 tone različnih higienskih pripomočkov.

Sicer pa jim je lani samo z akcijo "Lepo je deliti", ki še vedno traja, uspelo zbrati več kot pol milijona evrov. Kljub temu pa je začelo primanjkovati zalog, a le v območnem združenju Ljubljana. In kot poudarja Petkova, so se celo leto trudili, da bi zagotavljali zadostne količine hrane, kar pa ni bilo enostavno, saj se je število socialno ogroženih povečevalo tako rekoč na dnevni ravni.

Težav s pomanjkanjem zalog ni
V tem letu so do zdaj razdelili 125 ton hrane v okviru ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog, 27.230 prehranskih paketov in enot pralnega praška. Težav z morebitnim pomanjakanjem, tako Petkova, nimajo, razdeljevanje paketov poteka normalno. Kmalu bodo začeli akcijo razdeljevanja UVT-mleka. Hkrati pa RKS omogoča otrokom iz socialno ogroženih družin, da doživijo nekaj, kar sicer nikoli ne bi, letovanje. Na leto tako na Debeli rtič odide okoli deset tisoč otrok.

Poleg akcij in stalnih dejavnosti za pomoč ogroženim v Sloveniji, je slovenska izpostava Rdečega križa aktivna tudi mednarodno. Trenutno zbira sredstva za žrtve potresa na Haitiju in v Čilu. Za žrtve haitijskega potresa so zbrali že več kot 56 tisoč evrov.


NASTANEK RDEČEGA KRIŽA

Mednarodni dan Rdečega križa se zaznamuje na rojstni dan Henryja Dunanta, poslovneža iz Ženeve in, še pomembneje, očeta Rdečega križa. Dunant se je rodil 8. maja 1828. Junija 1859 se je znašel v neposredni bližini Solferina v severni Italiji, kjer so Italijani skupaj s Francozi bili bitko proti Avstrijcem. Poleg zmage nad Avstrijci je bil rezultat bitke tudi okoli 40.000 mrtvih ali ranjenih vojakov, ki so na bojišču čakali na smrt. Dunant je mobiliziral okoliške ženske, da so ponudile prvo pomoč ranjencem - jim povezale rane ter jih oskrbele z vodo, hrano in odejami. Dogodek ga je tako zaznamoval, da je podal idejo za ustanovitev organizirane prve pomoči.

Leta 1863 je organizacija formalno ustanovljena in med državami ustanoviteljicami je tudi Avstrija. Na Kranjskem že tri leta za tem organizirajo Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, leta 1879 pa še moško, ki se nato leta 1902 združita. Ime Slovenski Rdeči križ organizacija prevzame leta 1918, vendar je ob začetku druge svetovne vojne v Jugoslaviji razpuščena. Okupator osnuje svoje. Junija 1944 nato spet ustanovijo Rdeči križ Slovenije, ki se z osamosvojitvijo Slovenije tudi loči od Rdečega križa Jugoslavije.
Vir. www.rks.si


In če ste že kdaj razmišljali, da bi se pridružili skupini prostovljcev Rdečega križa ter tako nekaj svojega prostega časa namenili dobrodelnosti, Petkova pravi, da se jim lahko pridruži vsak, ki je pripravljen brezplačno pomagati, ob tem pa mora spoštovati idejo in delovati v skladu s temeljnimi načeli Rdečega križa - humanostjo, nepristranskostjo, nevtralnostjo, neodvisnostjo, prostovoljstvom, enotnostjo in univerzalnostjo. In ker si trenutno prizadevajo povečati število prostovoljcev, predvsem med mladimi, bo vsak nov član dobrodošel. Zadeva je preprosta - treba se je le javiti na eni izmed 56 območnih združenj Rdečega križa.

Revščina ima tudi v Sloveniji veliko obrazov, največkrat skritih in prikritih. Pomeni, da je revščina prepogosto brez bivališča, da nam primanjkuje denarja za prehrano, oblačila, obutev, šolanje otrok. Velikokrat to pomeni potisnjenost na rob družbe in socialno izključenost! Število tistih, ki so že izkusili kakršno koli obliko revščine in se z njo soočajo, žal narašča.

generalni sekretar RKS-ja Janez Pezelj ob mednarodnem dnevu Rdečega križa