Nasprotnike napovedanih sprememb zakona o visokem šolstvu skrbi predvsem poseg v avtonomijo univerz. Foto: BoBo
Nasprotnike napovedanih sprememb zakona o visokem šolstvu skrbi predvsem poseg v avtonomijo univerz. Foto: BoBo
Janko Veber
Janko Veber poziva Janeza Janšo, naj premisli o razrešitvi ministra Turka. Foto: MMC RTV SLO
Peticija proti noveli zakona o visokem šolstvu

"Ugotavljamo, da je delo ministra v manj kot sedmih mesecih prizadejalo težko popravljivo škodo visokemu izobraževanju, posebej z uredbo o financiranju javnih in drugih zavodov, ki je visoko šolstvo postavila na rob preživetja in na široka vrata uvaja šolnine," je Veber dejal na nujni izredni seji odbora DZ-ja za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, ki še poteka.

Veber: Navzkrižja interesov
Opozoril je tudi na navzkrižje interesov, ki nastaja na ministrstvu za izobraževanje, kulturo in šport z omogočanjem, da v ospredje vstopajo zasebne koristi posameznikov. To Vebra spominja na čas prve Janševe vlade, ko je ta za kar 155 odstotkov zvišala sredstva za zasebne ustanove, za 12 odstotkov pa zmanjšala za javne ustanove.
"Vse bolj se kaže, da bodo posamezniki v koalicijskih vrstah želeli izpolnjevati svoje interese. Ob vsem tem dogajanju se vlada in ministrstvo ne odzove na opozorila univerz in sindikatov. Sprašujemo se, ali ministrstvo in vlada resnično menita, da lahko oblikujeta stališča mimo univerz in sindikatov," se je vprašal Veber in poudaril, da predlagane spremembe prinašajo manjšo dostopnost do znanja in izobraževanja.

Zmanjševanje avtonomije univerz je nesprejemljivo
"Slovenija je zdaj v trenutku, da bi morala vlagati denar v znanje, da bi postalo to gonilna sila našega gospodarstva. Za razliko od drugih držav, ki so ohranile sredstva, smo v Sloveniji drastično zmanjšali sredstva, preoblikujemo ustanove in povzročamo dodatne težave pri kvaliteti programov," pravi Veber in dodaja: "Zakon za uravnoteženje javnih financ nima posledic samo za zmanjševanje javne porabe kot take, ampak je posegel v znanstveno področje – zaradi česar bomo bistveno bolj zaostajali glede na sposobnosti naših kadrov, ki delujejo v izobraževanju in znanosti. Naj predsednik vlade razmisli o zamenjavi," je dejal Veber in dodal: "Naj predsednik vlade premisli o zamenjavi ministra Turka. Noben predsednik vlade ne moremo mimo tega, da minister ne spoštuje sprejetih javnih zavez. Ni sprejemljivo dodatno zmanjševanje avtonomije visokega šolstva," meni Veber in vlado poziva k umiku zakona o visokem šolstvu iz vladne procedure.

Na ministrstvu le lovijo datume
Državna sekretarka na ministrstvu za visoko šolstvo Mojca Škrinjar je pojasnila, da potekajo spremembe po nujnem postopku zaradi rokov za podaljševanje akreditacij, ki se iztekajo, ne vsebujejo pa dovolj jasnih meril za podaljšanje; prav tako je Slovenija že prejela opomin Evropske komisije o transnacionalnem visokem izobraževanju. "Lovimo datume, drugače bi nastala škoda," se je na očitke o hitenju vlade oziroma ministrstva odzvala Škrinjarjeva.

Ne gre za sistemske spremembe, ampak za strašenje
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za visoko šolstvo Borut Rončević je prav tako zavrnil očitke o le dveh dneh, ki sta bila na voljo za javno razpravo. "Formalni rok je res dva dni, na ministrstvu pa prejemamo pripombe in smo jih upoštevali," je dejal in izzval smeh prisotnih sindikalistov v dvorani državnega sveta, kjer poteka seja odbora. "Ne gre za sistemske spremembe, niti za en dan se ne bo postopek akreditiranja ustavil. Šolnine se ne bodo uvajale; v noveli to ni omenjeno niti z eno besedo. Namen je zastrašiti javnost, ki o noveli zakona ni poučena. Ne uvajamo nobenih zasebnih interesov," je zatrdil in opazil, da med povabljenci seje odbora DZ-ja ni niti enega predstavnika delodajalcev, ki naj bi zaposlili prihodnje diplomante slovenskih univerz.

Kmalu 21 milijonov visokemu šolstvu
Zavrnil je tudi očitke, da naj bi si vlada politično podrejala avtonomijo univerz. "S to novelo mi univerzo osvobajamo političnega nadzora," je poudaril Rončević in napovedal, da bo ministrstvo kmalu zagotovilo dobrih 21 milijonov evrov za visoko šolstvo in znanost, ti pa, kot se je izrazil, "ne bodo prišli po pipici, ampak bodo šli tja, kjer bodo v interesu našega šolstva, gospodarstva in študentov".

Štrukelj: "Slovenija – bananarepublika"
Branimir Štrukelj iz Sviza je uvodoma pojasnil, da je ministrstvo s tem, ko ni sprožilo javne razprave, kršilo kar nekaj mednarodnih konvencij in resolucije Unesca. "Dva dni za razpravo je ne le žalitev in norčevanje, ampak tudi nerazumevanje EU-ja, ki pa je participativna demokracija." "To ste absolutno ignorirali in se cinično obnašali, kakor tudi pismo s strani rektorjev. To je bananarepublika, to ni Slovenija, sem si rekel, potem ko sem videl dva dni, namenjena razpravi," je bil oster Štrukelj. Predlogom nasprotuje tudi sindikat Pergam. Razprava še poteka.

Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič je med razpravo na odboru ironično vprašal vladno stran, kaj svetuje rektorjem ob tem, ko jih postavlja v vlogo kriznih menedžerjev. "Ali jim svetujejo odpuščanja, šolnine, ali kombinacije obojega. Kajti odgovor, da je to stvar rektorjev kot poslovodij, je zavajajoč: to je stvar vseh nas, profesorjev, raziskovalcev in študentov, šele potem rektorjev in dekanov," je prepričan Marinčič. Vstop tujih visokošolskih ustanov pa je označil z besedami: "Naš izobraževalni prostor se spreminja v bazar, v Ponte rosso."

Hrvati pred Slovenci že vstopili v Enko
Andreja Kocijančič
je kot članica Nakvisa (Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokošolskem sistemu) pojasnila, da vstop v t. i. Enko - evropski visokošolski prostor - v povprečju traja tri leta. "Verjetno bomo sprejeti leta 2013. Hrvati imajo agencijo že štiri leta in so zato že v Enki, mi pa na to še čakamo. Leta 2009 je takratni minister Zupan rekel, da ni denarja," je na ozadje opozorila nekdanja rektorica ljubljanske univerze. Ponovila je, da je bistvo agencije njena neodvisnost.

"Če bi uspel predlog zakona, nimamo možnosti sprejema v Enko, saj predlog predvideva, da na poziv ministrstva vlada izbere in imenuje člane sveta, torej direktno politika se vplete v imenovanje članov sveta. Vlada težko oceni, kdo je sposoben delati v svetu za visoko šolstvo. Kdo lahko presoja kvaliteto visokega šolstva?" se je vprašala Kocijančičeva, ki je opozorila tudi na to, da morajo v Nakvisu sedeti ljudje, ki "poznajo mehanizme kvalitete in se morajo spoznati na ves sistem, da bi vedeli, komu morajo dati akreditacijo in zakaj".

Poslanka SD-ja Majda Potrata je pozvala k spremembi odnosa ministrstva do področja izobraževanja. Zmotilo jo je dejstvo, da se minister Žiga Turk ni odzval vabilu odbora na sejo. "Minister noče slišati in razumeti, da je minister za vse deležnike. Ko pa so osebne povezave in odločitve dokazljive celo datumsko, je težko verjeti, da ne bo imela vlada vpliva na to, kateri programi bodo akreditirani, kje bodo prednosti," je zatrdila Potrata.

Nekdanjega ministra Zupana pa tudi ministra Turka je v bran vzel Jožef Jerovšek iz SDS-a. "Res ta zakon sprejemamo v ihti, vlada pa je dolžna stvari spremeniti v času krize, ne sprejemam argumentov, da bo agencija politična. Ne zavajajmo sedanjega prostora, saj vemo, kdo so sedanji člani sveta agencije, med njimi je Rastko Močnik, ideolog neke politične opcije," je dejal Jerovšek.

"Zdajšnja sestava Nakvisa ni nič politična. Zato ker sva noter dve bivši rektorici - saj tovrstne agencije so sestavljene v glavnem iz bivših rektorjev, ti namreč poznajo sistem visokega šolstva, vedo, kaj je kvalitetno in kaj ni. Ne morete kar počez žaliti sedanjih članov Nakvisa. Tam sedita dva študenta, ne vem, kakšne barve sta, ne morete žaliti kar počez," se je na Jerovškove očitke ostro odzvala Kocijančičeva. Štrukelj pa je pojasnil, da je bil Rastko Močnik v svet agencije imenovan kot strokovnjak.

Saša Banjanac Lubej

Peticija proti noveli zakona o visokem šolstvu