Marko Bošnjak je dejal, da je primer Patria dobra učna ura za pravosodje, do sojenja pa
Marko Bošnjak je dejal, da je primer Patria dobra učna ura za pravosodje, do sojenja pa "verjetno sploh ne bi smelo priti". Foto: BoBo
Sodniško kladivo
Nižja sodišča so po Bošnjakovih besedah premalo suverena. Foto: BoBo

Evropa in ves svet se prav tako kot Slovenija srečujejo z različnimi krizami in izzivi, ki vplivajo na način razumevanja človekovih pravic in njihovo interpretacijo, je za Sobotno prilogo Dela pojasnil Bošnjak, a ob tem opozoril, da ti izzivi ne smejo voditi k zmanjševanju standardov. Vsi instrumenti, ki varujejo človekove pravice, namreč vsebujejo tudi določbe, kdaj je mogoče človekove pravice do neke mere omejiti ali celo razveljaviti, a tu je treba biti pri razlagah skrajno restriktiven, je opozoril.

Slovensko pravosodje bi bilo po Bošnjakovih besedah treba dvigniti na višjo strokovno raven in jo postaviti v novo perspektivo, v okviru katere je treba okrepiti zavedanje o pomenu ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Sodstvo je prav tako premalo odprto navzven, saj se ob nespornih napakah, ki se zgodijo v vsakem sistemu, pred kritikami raje zapre kot školjka, namesto da bi se iz napak kaj naučilo, je dodal.

Pozitivni signali in koraki
Napakam navkljub je opaziti številne pozitivne signale in korake, na katerih lahko slovensko pravosodje gradi, tako da je stanje daleč od alarmantnega, je še ocenil. Nižja sodišča so po njegovih besedah pogosto premalo suverena pri reševanju določenih pravnih vprašanj in so prevečkrat podvržena splošnim pričakovanjem, da je treba izreči obsodilno sodbo ali pa odločiti na točno določen način.

Primer Patria - učna ura za pravosodje
V zadevi Patria je Bošnjak opozarjal, da celoten primer vsebuje takšne pomanjkljivosti, da do obsodbe ne bi smelo priti in "najbrž niti do sojenja ne". Spomnil je, da je kasneje ustavno sodišče soglasno odločilo, da je prišlo do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. "V tem smislu je Patria učna ura za slovenski pravni sistem," je prepričan.

Pri vprašanju izbrisanih je po njegovih besedah Slovenija prevozila številne rdeče luči in zamudila številne priložnosti, da bi sama na ustrezen način uredila njihov položaj in poravnala krivice, zaradi te nesposobnosti pa je bilo treba čakati na intervencijo iz Strasbourga. "To je res velika škoda za Slovenijo in nesprejemljivo za izbrisane," je sklenil.