Z veliko večino ste bili izvoljeni za predsednico evropske novinarske zveze. Katere so vaše prioritete za izboljšanje položaja ekonomskih in socialnih novinarjev, na primer neodvisnost njihovega dela?

Evropska zveza novinarjev je močna in zelo vplivna organizacija, ki deluje na več ravneh. Od podpore in konkretne pomoči novinarjem na terenu, sodelovanja z organizacijami članicami in njihove krepitve do razvoja strateških medijskih politik zagovorništva. V prihodnjem obdobju je glede na naraščanje napadov na novinarje in vojne v Ukrajini, v kateri umirajo naši kolegi, varnost postala prioriteta našega dela. Še naprej bomo sodelovali s kolegi v Ukrajini in razvijali sodelovanje ter načine za vzpostavitev sistematične zaščite novinarjev. Poleg intenziviranja napadov na novinarje se povečuje negotovost na medijskem trgu, zlasti na lokalni ravni, predvsem pa na področju svobodnjakov. Podpora in iskanje trajnostnih modelov za financiranje in varstvo pravic delavcev je zagotovo ena od prednostnih nalog. Nadaljevanje prizadevanja za vzpostavitev zakona o digitalnih storitvah in zakona o digitalnem trgu kot trdnega pravnega orodja za zaščito medijske svobode z zavezo k medijski transparentnosti, spremljanju državne pomoči in krepitvi neodvisnih medijev. Zavzemanje za to, da evropska medijska zakonodaja ponudi smiselne odgovore na izzive neodvisnih medijev in novinarstva. Implementacija direktive o tožbah SLAPP z izboljšano zakonodajo na nacionalni ravni in izvajanje direktive EU-ja o žvižgačih ter zakona o avtorskih pravicah. Navedla sem le nekaj pomembnih dejavnosti, pravzaprav pa sta najpomembnejša odprto sodelovanje in podpora novinarjem ter organizacijam in skupen boj za novinarstvo kot javno dobro.

Katere so po vašem mnenju največje težave evropskih novinarjev? Katere države so do novinarjev najprijaznejše in katere najbolj problematične? Je Slovenija že ena najbolj problematičnih?

Varnost, grožnje, nekaznovanje, politični pritiski, pritiski na t. i. tožbe SLAPP, grožnje neodvisnosti javnih medijev, slaba zaščita pravic delavcev, pomanjkanje zaščite svobodnjakov ... so le nekatere izmed težav. Dejstvo je, da je težav vedno več, v večini, če ne v vseh evropskih državah. Težko je reči, kdo je najslabši, zato se bom skliceval na letošnje poročilo Novinarjev brez meja, ki kaže, da je Slovenija res močno nazadovala. Slovenija je na lestvici padla za 18 mest, s 36. na 54., in se tako uvrstila za Hrvaško, ki je na 48. mestu. To je najslabša uvrstitev Slovenije, odkar je RSF objavil indeks medijskih svoboščin. Tudi druge države zaznavajo upadanje svobode, na primer Italija z 41. na 58. mesto, a daleč najslabša država EU-ja po indeksu svobode medijev je Grčija na 108. mestu, pred Bolgarijo na 92. mestu.

V Sloveniji smo bili v času prejšnje vlade priča pritisku na delo Slovenske tiskovne agencije (STA), ki jo je zaradi finančnih težav zapustilo veliko dolgoletnih novinarjev. Vladajoča politika je pozneje usmerjala pritisk na javno RTV prek programskih svetnikov, ki jih je izvolil parlament. Direktor RTV-ja in programski svetniki ukinjajo oddaje, spreminjajo programske sheme, ustvarjajo vzporedne informativne oddaje, zdaj je napovedana ukinitev dopisnikov. Nekaj ​​podobnega se je zgodilo na vašem HRT-ju. Kaj lahko pričakujemo in kakšen bi lahko bil epilog tega?

Procesi oslabitve in zmanjševanja vpliva javnega medijskega servisa potekajo na več ravneh. Prvi in ​​neustavljiv je seveda nastanek in krepitev komercialnih medijev, a žal bitke, ki smo jo tam izgubili, ne bi smeli izgubiti, in to je moč informativnega programa, saj nas je varen položaj, zavarovan z naročnino, zavezoval h krepitvi neodvisnega, poklicnega in preiskovalnega novinarstva, da bi ga z leti oslabili. Hkrati se zaradi razvoja digitalnih orodij dogaja preobrazba medijev in tega vlaka nismo ujeli, nismo izkoristili zmogljivosti in priložnosti za izobraževanje ljudi in preobrazbo radia in televizije. In pa tretjič, imajo politični pritisk, tako kot generalni direktor, večina v programskem svetu ali nadzornem svetu, je treba potrditev zagotoviti s politično večino v parlamentu. Gre za začaran krog, iz katerega še nihče ne ponudi rešilnega izhoda. Kar zadeva Slovenijo, se mi zdi, da ste zahteve dokaj dobro in borbeno artikulirali, in upam, da bo moč ter modrost zagovarjati javni medijski servis.

Kaj se je denimo spremenilo na HRT-ju in kaj je to pomenilo za odnos javnosti na Hrvaškem do javne radiotelevizije?

Mislim, da je ključna težava nerazumevanje pomena in vloge javnega medijskega servisa, to pa je služenje javnemu interesu in ukvarjanje s profesionalnim, neodvisnim, kakovostnim novinarstvom. Novinarstvo je ključna beseda. Vedno bomo na udaru, levi, desni, takšni ali drugačni, a vemo, kaj je javni servis in novinarstvo ter čemu služi – državljanom in resnici. Ta vodilna nit se je na poti izgubila, s tem pa tudi zaupanje javnosti.

Vodstvo RTV Slovenija želi bistveno zmanjšati dopisniško mrežo. Kaj je za HRT pomenila ukinitev dopisovanja in kako pomembna je vloga dopisnika v dobi svetovnega spletnega komuniciranja?

Vsa dopisništva HRT-ja niso bila zaprta, ko je takratni generalni direktor Radman začel rezati dopisništva, smo glasno protestirali in poudarjali, da so dopisništva HRT-ja ne glede na velikost, dragocen vir HRT-ja. Potem smo poudarili, da bo takšna odločitev močno vplivala na prihodnjo kakovost in količino poročanja na področjih, ki so jih pokrivala dopisništva. HRT pa obstaja zaradi programa, zaradi gledalcev in nenadomestljive funkcije javnega medijskega servisa obveščanja državljanov ter celotne hrvaške kulture in družbe. Čas je žal potrdil naše strahove.

Kako sicer vidite dogajanje na slovenski RTV?

S strahom smo spremljali dogajanje v vaši državi, ker so nas opozarjali, kako krhke so naše demokracije in kako malo je potrebno, da se stvari čez noč obrnejo v napačno smer. Kolikor je bilo mogoče, smo poskušali podpreti boj ljudi na STA-ju in RTV SLO. Moram dodati, da nas je spodbudila volja ljudi k boju in organizaciji akcij, zdaj pa vidimo stavko in javno podporo, ki jo imate. A vse skupaj je zelo skrb vzbujajoče in je pravi primer, zakaj bi morali poskušati ustvariti dovolj močne okvire za zaščito novinarjev in novinarstva, da ne bomo odvisni od "razpoloženja" enega človeka ali katere koli stranke.

Politične stranke v Sloveniji neposredno in posredno ustanavljajo svoje medije za širjenje lastne propagande. Politika je v preteklosti imela željo prevzeti tudi javne medije, kot sta STA ali RTV v Sloveniji. Kje vidite razloge za to?

Znova se vračamo k začetni težavi nerazumevanja oziroma pomanjkanja želje po razumevanju bistva in namena medijev in javnih medijev. Služimo javnemu interesu in državljanom, ne politikom in politiki, in to je začetek in konec.

Kakšen je sicer še pomen javnih radiotelevizij v Evropi? Ali je potrebna preobrazba in nov način dela? Kako jih je treba organizacijsko preoblikovati?

Ena od pomembnih nalog Evropske zveze novinarjev je zagovarjanje vrednosti javnih storitev, uredniške neodvisnosti, kakovostnega programiranja in demokratičnih ter odgovornih upravnih sistemov. Svet Evrope je priznal pomembno vlogo javnih medijev pri ohranjanju temeljne pravice do svobode izražanja in obveščanja v skladu z 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, omogočanju ljudem, da iščejo in prejemajo informacije ter spodbujajo vrednote. Demokracije, raznolikosti in socialne kohezije. Javni mediji so pomembni za spodbujanje pluralizma in ozaveščanja o različnih mnenjih, predvsem pa dajejo različnim skupinam v družbi možnost sprejemanja in posredovanja informacij, izražanja in izmenjave idej. Številni med njimi pa so pod vse večjim pritiskom in si težko zagotovijo neodvisnost od politične ali gospodarske moči, ogrožena je varnost zaposlitve zaradi vse težjega financiranja, pa tudi procesa preoblikovanja javnih služb. Naša naloga je, da se na vseh ravneh bojujemo za preživetje in krepitev javnih medijskih storitev.

Kako ravnati v skladu z zavezništvom z javnostjo, da smo novinarji oči in ušesa in da so javni mediji pomembni za demokracijo?

Okrepiti neodvisnost od političnega vpliva, okrepiti odpornost na pritisk oglaševalcev. Delati tisto, za kar smo vsi v novinarstvu – služiti resnici in se ukvarjati s profesionalnim kakovostnim novinarstvom.

Prihajate iz države s težko zgodbo, ko gre za novinarje, ki se bojujejo za svoje pravice. Kako boste pozorni na podobna odstopanja v drugih državah?

Evropska zveza novinarjev ima močno ekipo profesionalnih medijskih strokovnjakov, ki so zaposleni v organizaciji in s katerimi že leta zelo dobro sodelujem. V številnih evropskih državah sem dobila širšo sliko o problematiki in se zavedam, da ni nobene države brez težav. Z dobrim sodelovanjem z organizacijami po Evropi in s pomočjo kolegov z EFJ-ja verjamem, da bomo znali in zmogli zagotoviti podporo kolegom, ki jo potrebujejo.

Ob vašem imenovanju ste napovedali, da "stopamo v kritično obdobje, v katerem bi Evropska unija lahko prvič sprejela pravni okvir za podporo svobodi in pluralizmu medijev", če bi bili del te nov EU-zakon?

EFJ je pobudo jasno in javno pozdravil kot resda prepozno, akcijo za zaščito neodvisnega novinarstva za odpravo pomanjkanja preglednosti lastništva, povečanih groženj neodvisnim javnim službam in nepravične razdelitve državnih sredstev ter samoregulacije in ugodnega medijskega okolja. EFJ vztraja, da mediji niso le blago, ki sledi strogim pravilom notranjega trga. Novinarstvo je javna dobrina, ki jo je treba zaščititi samo po sebi. EFJ podpira več predlogov Evropske komisije, kot sta vzpostavitev vseevropskega registra za povečanje preglednosti transakcij na medijskem trgu in vzpostavitev državnega nadzora nad oglaševanjem na ravni EU-ja, ki ga odobrijo države članice, in si med drugim prizadevamo za:

• Razvoj sklada za pluralizem medijev EU-ja za financiranje izvirnih in neodvisnih novinarskih programov in pobud za prispevanje k trajnosti medijskega sektorja.
• Vzpostavitev in izvajanje močnih ukrepov za zaščito uredniške neodvisnosti medijev in spodbujanje medijske samoregulacije.
• Jamstvo neodvisnosti javnih medijev, vklj. zaščitni ukrepi za postopke imenovanja pri upravljanju; pravila o odsotnosti nasprotja interesov.
• Vzpostaviti smernice na ravni EU-ja za neposredno in posredno državno podporo medijskemu sektorju, da bi končali razdrobljenost nacionalnih pravil, ki spodkopavajo učinkovitost evropskega notranjega medijskega trga.
• Krepitev neodvisnosti nacionalnih regulativnih medijskih organov in mreže neodvisnih medijskih regulatorjev EU-ja (ERGA).