Na univerzitetnem študijskem programu psihologije se na ljubljanski filozofski fakulteti število rednih vpisnih mest spreminja z zdajšnjih 60 na 90, na mariborski filozofski fakulteti pa z zdajšnjih 35 na 50. Foto: BoBo
Na univerzitetnem študijskem programu psihologije se na ljubljanski filozofski fakulteti število rednih vpisnih mest spreminja z zdajšnjih 60 na 90, na mariborski filozofski fakulteti pa z zdajšnjih 35 na 50. Foto: BoBo

Psihologija je aktualna in kot uporabna znanost zanima marsikoga. Tudi zaposljivost ostaja široka, saj se psiholog lahko zaposli na prav vsakem področju, ki je povezano z vedenjem človeka, je pojasnila namestnica predstojnika oddelka za psihologijo filozofske fakultete Eva Boštjančič. Kot je pojasnila, na oddelku redno spremljajo podatke priznanih slovenskih ustanov, so v stiku z delodajalci, sledijo smernicam v Evropi. Potreba po psihologih se je po njenih besedah zelo povečala v zadnjem desetletju, ko so tako delodajalci, zdravniki, starši prepoznali dodano vrednost psihologa oziroma njegovih znanj.

Vsekakor pa je potreba po psihologih še dodatno narasla v času pandemije covida-19, ko so zaznali velik porast osebnih stisk, anksioznosti, depresivnosti, težav v medosebnih odnosih. "Psihologi razvojne in klinične psihologije poročajo tudi o večjem številu otrok z disleksijo, s tiki, z vedenjskimi težavami," je dejala. Po njenih navedbah se v zadnjem obdobju po nacionalnem programu za duševno zdravje Mira odpirajo centri za duševno zdravje odraslih, otrok in mladostnikov. V delovne time so sistematično vključeni tudi psihologi in klinični psihologi, a jih marsikje pereče primanjkuje. V Sloveniji smo s tremi kliničnimi psihologi na 100.000 prebivalcev med zadnjimi v EU-ju. Profil psihologa pa je osnova za specializacijo iz klinične psihologije.

Sicer pa je že vrsto let študij psihologije po njenih besedah eden izmed najbolj zaželenih študijev v Sloveniji. "Na našem oddelku zaznavamo obisk dijakinj in dijakov na informativnih dnevih in številka se po navadi giblje od 300 do 400. Zaradi velike prostorske stiske in finančne situacije naše fakultete v preteklosti nismo razmišljali o povečanju vpisa," je poudarila.

So pa že jeseni 2021 začeli sistematično opozarjati vodstvo fakultete na kritično pomanjkanje psihologov na trgu dela in iskati možnosti za povečan vpis. To se je z razpisom za prihodnje študijsko leto vendarle zgodilo, saj so na filozofskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru število rednih vpisnih mest povečali za 30 oziroma za 15.

Obe univerzi ob povišanju mest opozarjata na povečanje stroškov

Kot so sporočili z ljubljanske filozofske fakultete, so na ljubljanskem oddelku za psihologijo, kjer se število rednih vpisnih mest z zdajšnjih 60 spreminja na 90, že izobrazili ustrezne asistentske in učiteljske kadre, ki bi se lahko vključili v poučevanje pri večjih vpisnih številkah. A hkrati opozorili, da je največja težava prostor, ki ga bodo morali najemati, to pa poleg novih delovnih mest predstavlja znaten strošek, ki ga fakulteta brez povečanega priliva pristojnega ministrstva ne bo mogla pokrivati.

Soglasje k povišanju vpisnih mest s 35 na 50 je podala tudi mariborska univerza pod predpostavko, da bodo dodana vpisna mesta deležna tudi dodatnega namenskega financiranja iz javnih sredstev za nove zaposlitve in za možnost dodatnih prostorov. Kot so zapisali, je prav zagotovitev virov financiranja poleg materialnih in kadrovskih težav razlog, da univerza razpisuje le tolikšno število mest. Tudi tam opažajo, da je interes kandidatov za študij psihologije vsa leta večji, kot je število razpoložljivih vpisnih mest, interes pa ostaja vsa leta na približno enaki ravni.

V Mariboru ne bodo krčili nobenega programa

Za študijsko leto 2023/2024 bo na Univerzi v Mariboru skupno nekaj več vpisnih mest kot lani, in sicer za redni študij 3769 in izredni študij 785. Na nobenem študijskem programu ne zmanjšujejo števila vpisnih mest, zvišujejo pa jih na rednih študijih kemije, kemijske tehnologije, prava, dentalne medicine in psihologije.

V prihodnje načrtujejo uvedbo novega študijskega programa farmacije na medicinski fakulteti, ki pa je po besedah rektorja trenutno še v postopku akreditacije, zato tega v prihajajočem študijskem letu še ne bo mogoče študirati v Mariboru. Nadalje nameravajo v prihodnjih letih uvesti tudi študij babištva na fakulteti za zdravstvene vede in študij omrežij in podatkov v naravoslovju in matematiki.

Magistrski študij letno konča več kot 40 magistrov psihologije

"Psihologi so uspešni in potrebni tudi na raziskovalnem področju, v menedžmentu ter pri delu z vsemi generacijami, od malčkov do starostnikov. Vsi bi se radi počutili dobro in psiholog je oseba, ki z vpogledom v znanstvene raziskave in s poznavanjem številnih psiholoških metod, tehnik, pristopov lahko uspešno pomaga," je dejala Eva Boštjančič.

Magistrski študij na oddelku za psihologijo je v zadnjem obdobju na leto končalo od 40 do 45 magistric in magistrov psihologije. Lanska anketa med njihovimi alumni je pokazala, da velika večina psihologov deluje na področju, povezanem s smerjo študija, ter da se enakomerno zaposlujejo v pedagoški, klinični in organizacijski psihologiji. Kot je dejala, se največ psihologov zaposluje v javnem sektorju, nekateri pa tudi v raziskovalnih in nevladnih organizacijah ter v kulturi.

Da so na trgu dela potrebe po psihologih velike, ker imajo široka znanja in kompetence, uporabne na različnih delovnih mestih, kaže povpraševanje delodajalcev, ki v zadnjih letih enakomerno narašča. Od 181 razpisanih mest v letu 2016 do 443 v letu 2021, v zadnjih mesecih preteklega leta je bilo po podatkih filozofske fakultete razpisanih 464 delovnih mest za psihologe.

Ob tem je Boštjančič opozorila, da to niso vsa prosta delovna mesta za to poklicno skupino, saj vsi delodajalci potreb po psihologih ne prijavijo zavodu za zaposlovanje. Največje pomanjkanje je sicer zaznati v zdravstvu, pri sodnih izvedencih psihološke stroke, na področju socialnega dela, šolstva, psihologe iščejo za zaposlitev v vojski, v delovnih organizacijah in drugje.