To bo zdaj določilo ministrstvo za delo, poslanci pa naj bi predlog zakona po nujnem postopku obravnavali že na majski seji, veljati pa bi začel junija. Delavec na čakanju naj bi imel pravico do 85-odstotnega nadomestila plače, tisti z minimalno plačo, pa bi prejeli celoten znesek.
S subvencioniranjem čakanja na delo naj bi država pomagala podjetjem, ki trenutno nimajo naročil. Delodajalec bi tako delavce, namesto da bi jih odpustil skozi program presežkov, za največ šest mesecev napotil na čakanje na delo. Medtem bi država delodajalcu za vsakega delavca na čakanju namenila subvencijo v višini 50 odstotkov plače, preostalih 35 odstotkov pa bi moral delavcu izplačati delodajalec.
Rebolj: Sindikati bodo protestirali, če zakon ne bo vseboval dogovorjenih zadev
Predsednik Pergama Dušan Rebolj je poudaril, da so socialni partnerji dogovor o osnovi za določitev višine nadomestila plače dosegli že na zadnji seji ESS-ja. "Danes je prišlo do poskusa, da o tem znova razpravljamo, toda tudi minister za delo Ivan Svetlik se je strinjal, da odpiranje razprave o že usklajenih zadevah ni več možno," je pojasnil Rebolj.
Ob napovedi OECD-ja, ki predlaga znižanje socialnih prispevkov, kot so pokojnine, podaljšanje delovne dobe in znižanje minimalne plače, se je odzval tudi ZSSS.
Strokovna sodelavka sindikata Andreja Poje je dejala, da ne bodo pristali na znižanje minimalnih plač, ki delavcem zagotavljajo preživetje, poleg tega pa ne ogrožajo ekonomske stabilnosti.
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je dejala, da predlog, kot je OECD-jev, vzame za rezervo, saj je od držav samih odvisno, kako bodo ravnale s svojimi rezervami.
Predsednik Pergama Dušan Rebolj je priporočila kometiral kot "nerealna", Antauer iz združenja delodajalcev obrti in podjetnikov pa je dejal, da se delodajalci zaenkrat ne bodo vmešavali v sistem plač v javnem sektorju.
Če bi spreminjali že dogovorjeno, bi to po Reboljevih besedah pomenilo, da gre vlada znova mimo socialnih partnerjev. V primeru, če zakon ne bo vseboval že dogovorjenih zadev, bodo sindikati protestirali.
Kot je še povedal Rebolj, sindikati tudi vztrajajo, da delodajalec v času prejema subvencije ne more odpuščati. Če pa bi delodajalec sklep o odpuščanju sprejel pred subvencijo, pa se rok šestih mesecev zamrzne. Za delodajalce je to sporno, saj postopek odpovedi iz poslovnih razlogov lahko traja šest mesecev. Če bi bil delavec medtem na čakanju, bi ta rok potekel in delodajalec delavca ne bi mogel več odpustiti iz poslovnega razloga. "To je za delodajalce popolnoma nesprejemljivo," pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole.
Antauer: Trenutni ukrep je podhranjen
Igor Antauer iz združenja delodajalcev obrti in podjetnikov meni, da je treba uskladiti povezave z zakonom o delovnih razmerjih, da ne bi prišlo do neenakosti delavcev na trgu dela. "Usklajena je osnova, ki naj bi bila povprečje zadnjih treh mesecev. Odprto je še, kdo so subjekti, ki lahko zaprosijo - kot je trenutno zapisano, bi ukrep veljal tudi za vlado, vsa društva, vsa javna podjetja," pravi Antauer in dodaja, da je trenutni ukrep, ki ga delodajalci sicer ocenjujejo kot koristnega, podhranjen, saj je zanj namenjenih 100 milijonov evrov.
Država delavcu 50 odstotkov plače, delodajalec 35
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pravi, da še vedno potekajo pogovori, kako uresničili dogovor, da lahko delavec, ki je šest mesecev na čakanju, prejme 85-odstotkov plačila, ki bi ga prejel na delu. Prav tako se še ukvarajajo z vprašanjem, kako je z delavci, ki delajo 32 ali 36 ur na teden. Smole prav tako opozarja na sistem plač in načine izplačila, saj je del osnovne plače in dodatkov lahko zelo različen.
K. Š./ A. K. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje