Slovenski ribiči od arbitražnega sporazuma ne pričakujejo veliko. Foto: BoBo
Slovenski ribiči od arbitražnega sporazuma ne pričakujejo veliko. Foto: BoBo

Že brez političnih preigravanj in meddržavnih sporov imajo namreč dovolj težav: dušijo jih kvote Evropske unije, zaradi čezmernega izlova je v morju čedalje manj rib, kot opozarjajo, plave ribe sploh več ni.

Lani je bil ulov 152 ton, to je kar za petino manj kot leto prej, leta 2007 je ulov znašal več kot 800 ton. Če bo šlo tako naprej, bo slovensko ribištvo propadlo, čeprav je bila v Jugoslaviji Slovenija ribiška velesila. Še leta 1983 so slovenski ribiči nalovili kar 7.800 ton rib. Največja težava v Jadranskem morju je čezmerni lov velikih industrijskih ladij, predvsem iz Italije in tudi iz Hrvaške.

S koprskim ribičem Silvanom Radinom, ki na teh prostorih ribari že 38 let, smo se odpravili na morje. Zaradi odločitve arbitražnega sodišča poti svoje plovbe ni spremenil, ostaja znotraj predarbitražnih meja. Ker pa je v poletnih mesecih ulov precej slab, se Silvano vendarle odloči vreči mrežo čez sredino zaliva.

Nocoj v Tedniku:

- S slovenskimi ribiči sredi Piranskega zaliva

- Leta na bolniškem dopustu

- Požarna (ne) varnost večstanovanjskih stavb

- Po sledeh srbskega kapitala v Sloveniji

- Starševstvo v zrelih letih

A ko se začnemo približevati sredinski črti, nas opazi hrvaška pomorska patrulja, dva hrvaška policijska gliserja se nama približata z veliko hitrostjo. To opazi tudi slovenska pomorska patrulja, ki se nam prav tako začne približevati. Ko pa hrvaška pomorska policija opazi televizijsko kamero, se oba čolna obrneta in odplujeta.

Takšno kazanje mišic pomorske policije ene ali druge države postaja stalnica v življenju hrvaških in slovenskih ribičev.

"Menim, da je Piranski zaliv peskovnik za pridobivanje političnih točk, mi ribiči - slovenski in tudi hrvaški - smo samo kolateralna škoda," pravi Silvano. Sporov pa med ribiči, kljub političnim napetostim do zdaj ni, pravi. Boji pa se, kaj bo prinesla jesen, ko je sezona ribolova bogatejša.

Tudi hrvaški ribiči, ki pred kamero ne želijo govoriti, ko se kamera ugasne, pa povedo, da ne želijo prepirov s sosedi, da ne nasprotujejo temu, da bi imeli slovenski ribiči neomejen dostop do odprtega morja in da so spregledali politične igrice, ki imajo namen sprožati nesoglasja med ljudmi.

Hrvaški ribič Denis Latin pa pove, da si želijo samo, da bi lahko v miru služili svoj kruh, kazanje mišic pa jih ne zanima.

Za zdaj je hrvaška vlada napovedala, da zanje arbitražni sporazum ne velja in da se bosta o meji med državama dogovarjali dvostransko.

Bosta vladi našli skupni jezik v sredo, ko hrvaški premier Andrej Plenković prihaja na obisk v Slovenijo? Slovenski ribiči glede na dozdajšnje izkušnje nimajo veliko upanja.