Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.2 od 23 glasov Ocenite to novico!
Mladi si morajo že pred začetkom dela priskrbeti napotnico, saj bo v nasprotnem to delo na črno in bosta ob morebitnem inšpekcijskem pregledu kaznovana oba z delodajalcem. Foto: BoBo
Največja ponudba del je v strežbi in prodaji, sledijo fizična dela in promocije. Foto: BoBo
Počitniško delo lahko opravljajo:
 
- osnovnošolci, ki dopolnijo 15 let;

- redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let;

- študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini;

- izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let, se izobražujejo po javnoveljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, niso v delovnem razmerju, niso prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe, se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;

- tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji, in tujci, ki študirajo v Sloveniji.
Lani je prek e-Študentskega Servisa v poletnem času delalo okoli 44.000 dijakov in študentov, od tega je bilo dijakov približno 10.000. Foto: BoBo
Ne, ni nujno, da podjetje odda oglas na študentskem servisu, dijake ali študente lahko poišče tudi prek drugih načinov; vendar pa je nujno, da ima dijak ali študent pred začetkom dela izdano napotnico študentskega servisa. Foto: BoBo
VIDEO
Počitniško delo

Dodaj v

Počitniško delo: ponudbe je veliko, mladim izkušnje ponujajo tudi občine

Dijaki iščejo preprosta dela, študenti morebitne delodajalce
9. junij 2018 ob 07:26
Ljubljana - MMC RTV SLO

Po napornem izpitnem obdobju in končevanju ocen v srednjih šolah sledijo težko pričakovane počitnice. Številni mladi bodo del prostega časa namenili tudi počitniškemu delu. Veliko delodajalcev je svoje ponudbe že objavilo, prav tako mlade na počitniško delo vabijo nekatere občine.

Počitniško delo je priložnost za mlade, da si med prostim časom zaslužijo nekaj lastnih sredstev, hkrati pa nabirajo prve delovne izkušnje. Veliko delodajalcev je na straneh študentskih servisov že objavilo ponudbe za kratkotrajna dela, v študentskih servisih pa poudarjajo, da si je prosto delovno mesto dobro zagotoviti čim prej, saj je ob koncu izpitnih obdobij naval iskalcev večji.

"Trenutno je pri nas na voljo skoraj 4.400 del, zato si lahko pri iskanju privoščijo tudi, da izberejo tista dela, ki so bolje plačana," pravi Saša Praček iz e-Študentskega servisa. Zakon določa najnižjo postavljeno bruto postavko za uro dela, ta je zdaj 4,73 evra. Povprečna urna postavka objavljenih ponudb na e-študentskem servisu je sicer 5,7 evra bruto (4,8 evra neto) in raste prav zato, ker trenutno ponudba del presega povpraševanje.

Najbolj plačani inštruktorji in računalničarji
Najbolj plačana so tista dela, ki zahtevajo že neko predznanje, opravljene izpite ali tečaje, kot so poučevanje, inštrukcije od 9 evrov na uro bruto dalje, vaditelji, trenerji plavanja od 8,5 €/h bruto, računalništvo in programiranje od 8 €/h bruto ter promocije in degustacije 6,4 evra bruto na uro. Najmanj plačana dela pa so po navadi delo v proizvodnji, skladišču, pakiranje, deklariranje, polnjenje polic.

Največja ponudba del je v strežbi in prodaji, sledijo fizična dela in promocije. V poletnem času je precej povpraševanja po dodatni pomoči v turizmu. Še posebej to velja za Obalo, Gorenjsko in Ljubljano. Gre za delo vodnikov, prodajalcev spominkov, receptorjev, animatorjev, reševalcev iz vode, delavcev, ki pomagajo na različnih festivalih.

Dijaki iščejo preprosta dela, študenti delodajalce
In kaj največkrat iščejo mladi? Saša Praček odgovarja, da imajo dijaki drugačne želje kot študentje. "Dijaki namreč iščejo preprosta dela, za katera ni potrebno specifično predznanje, da bodo v obdobju, ko imajo čas, zaslužili za različne priboljške. Študenti – predvsem tisti iz višjih letnikov – pa povprašujejo po bolj specifičnih delih, ki so bolj povezana s smerjo študija. To je namreč pot, ki pozneje lahko vodi do redne zaposlitve."

A na e-Študentskem servisu opozarjajo, da vsa počitniška dela niso vedno objavljena na spletu, zato svetujejo, da se mladi pozanimajo tudi pri starših, prijateljih in znancih ali kar pristopijo do podjetja oziroma organizacije, kjer bi radi delali in povprašajo, ali bodo morebiti v poletnem času potrebovali kakšno pomoč.

In še ena pomembna stvar: pred začetkom počitniškega dela si je nujno treba urediti napotnico študentskega servisa, saj se v nasprotnem primeru delo obravnava kot delo na črno. Na spletni strani ministrstva za delo je objavljen seznam posrednikov študentskega dela, ki imajo koncesijo in torej dovoljenje za posredovanje teh kratkotrajnih del. Prav tako je dobro, da pred sprejetjem dela preverijo, ali je njihov morebitni delodajalec reden plačnik. Spletna stran, na kateri študentski servisi redno osvežujejo naročnike del, s katerimi imajo težave, je www.neplacniki.info.

Dobra praksa: digitalni portfolio
Po opravljenem počitniškem delu lahko delodajalca ali pa tudi sodelavca zaprosijo za referenčno pismo, ki jim bo gotovo koristilo pri iskanju dela v prihodnje. V Sindikatu Mladi plus izpostavljajo še dobro prakso, in sicer izpolnjevanje digitalnega portfolia "moje izkušnje", ki je od leta 2005 na voljo vsem študentom in dijakom e-študentskega servisa. "Pripravljen je z namenom, da dijaki in študentje sproti in preprosto označujejo znanja in spretnosti, ki jih pridobijo s študentskim delom. Delodajalec pa bo s tem pridobil enoten pregled vseh znanj in sposobnosti, ki jih je študent pridobil," pojasnjujejo v sindikatu. Pri vsakem delu so napisani delodajalec, število opravljenih ur in osnovna pridobljena kompetenca. Vsak posameznik ima možnost, da dodaja dodatne kompetence oz. znanja, ki jih je po svoji presoji pridobil z delom. "Na koncu je mogoč tudi izvoz vseh izkušenj v obliki potrdila, ki si ga lahko vsak študent tudi natisne," še pojasnjujejo v sindikatu.

Občina Krško sofinancira počitniško delo
Proaktivne pri omogočanju mladim, da delovne izkušnje nabirajo v svojem kraju, so tudi nekatere občine. V Krškem so drugo leto zapored objavili razpis, da subvencionirajo počitniško delo mladih iz svoje občine pri delodajalcih iz njihovega okoliša. "Odziv je zelo dober, zato smo morali glede na omejena razpisna sredstva omejiti delovna področja – pri tem smo izhajali iz politike štipendiranja in izpostavili deficitarna tehnična področja. V letu 2018 se je tako na poziv odzvalo 21 delodajalcev z območja občine Krško," pojasnjujejo na občini.

Lani se je na ponudbo občine odzvalo 43 mladih, ki so opravili skupaj 4.439 ur dela. Manj zahtevna dela so opravljali pri domačih podjetjih s področij strojništva in obdelave kovin, orodjarstva, lesarstva, gostinstva, gradbeništva, popravila motornih vozil, elektrotehnike, steklarstva, gozdarstva, kamnoseštva, mehatronike, računalniških ved in kemijske tehnologije. "Delodajalci so bili nad posameznimi mladimi pozitivno presenečeni in so izrazili namero, da jih po zaključenem izobraževanju zaposlijo, oziroma so menili, da mladi imajo potencial," še dodajajo na občini Krško.

Spoznavanje področij javnega sektorja
Občina Ajdovščina omogoča delo v različnih javnih zavodih. Razpisujejo pa različna dela: v administraciji, vzdrževanju, pomoč v zdravstvenem domu in lekarni, organizacija izobraževanj in delavnic ter varstvo otrok. "Lani se je na razpis prijavilo 174 kandidatov, od tega je dobilo delo 34 kandidatov, zapolnili smo vsa mesta. Letos pričakujemo še večji odziv, imamo pa tudi več del, kar 41," je za Radio Koper povedala svetovalka župana Andreja Vidmar Sukanović.

V Lendavi pa mladim ponujajo 200 ur dela prek študentske napotnice z urno postavko 5,99 evra neto. S tem želijo dijake in študente vključiti v lokalno okolje in jim omogočiti spoznavanje del na različnih področjih javnega sektorja, turizma, storitvenih dejavnosti in pridobivanje delovnih izkušenj.

Tudi občina Šoštanj ima svoj program "Mladi lepšajo Šoštanj in okolico", v okviru katerega bo delo teden dni opravljalo do 10 počitnikarjev. S tem želijo spodbujati medsebojno in medgeneracijsko povezanost mladih in povezanost s krajem, v katerem živijo.

V Velenju že 15 let mladi poleti pomagajo ali čistijo
Mestna občina Velenje že petnajst let v projektu Čisto moje Velenje mlade vabi, da počitniško delo opravijo doma. Na ta način skrbijo za "urejeno in čisto okolje, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, sklepanje novih prijateljskih vezi, finančno pomoč mladim oziroma njihovim družinam, krepitev zavesti o pomenu zdravega in čistega bivalnega okolja ter oblikovanje pozitivnega odnosa do javnega prostora in urbane opreme", poudarjajo na velenjski občini.

Lani je delo opravljalo 180 dijakov v devetih delovnih terminih v juliju in avgustu. Urna postavka je pet evrov na uro, dijak pa lahko opravi 38 delovnih ur v enem tednu. Mladi tako urejajo mestno otroško igrišče, pomagajo hišnikom v osnovnih in glasbenih šolah, tabornikom pri izvedbi taborjenja v Ribnem, Savudriji in Mirtovičih ob Kolpi, zavodu za turizem, gasilcem v občini, opravljajo dela v javnih zavodih, krajevnih skupnostih ali Domu za varstvo odraslih Velenje ali pa pobirajo smeti, čistijo javne površine, ki niso vključene v koncesije, urejajo žive meje, drevnine.

Ana Svenšek
Prijavi napako
Komentarji
Celt
# 09.06.2018 ob 07:47
Dajte že ukinit študentske servise in rešite študentsko delo v okviru navadnih delovnih pogodb z dohodninskimi olajšavami, tako kot je to urejeno v zahodni Evropi.

Še ena anomalija v Bananastanu, ki je drugje in na tak način pač ne poznajo. Študentom je to sicer fajn, si nekaj zaslužijo in dobijo izkušnje, a se ne zavedajo da s tem jahajo ostale udeležence na trgu dela.
Tuljava
# 09.06.2018 ob 07:50
Sem bil student, sem delal, prevec. Ko zdaj po 10 letih pogledam nazaj, menim da bi morali to ukiniti.
To je le potuha delodajalcem, da studentje cenovno konkurirajo redno zaposlenim oz. jih delodajalci sploh ne zaposlujejo. Pa se mnogi se potem na tem nivoju zataknejo in delajo kot studentje skorajda vse do penzije... se ze najdejo obvodi kako potem cloveka na crno placevati.
Kaj pa delovne izkusnje boste rekli? Ali pa nekateri studentje morajo delati, da lahko prezivijo ali placajo najemnino. Ja, res je, samo ena anomalija ne more voditi v drugo. Delovne izkusnje se lahko elegantno resijo z obveznimi praksami, tako kot v srednjih solah. Nekateri imajo kadrovske stipendije in delovne izkusnje pridobijo takoj po studiju pri morebitnem bodocem delodajalcu. To, da pa eni res nimajo denarja za najemnino in kruh pa vsi vemo kateri resor bi moral pokriti - sociala.
Da nenazadnje sploh ne omenjamo ogromnih zasluzkov vseh posrednikov del - studentskih servisov.
Torej, studentsko delo je za moje pojme anomalija na trgu dela in bi jo bilo potrebno mocno koorigirati oz. povsem ukiniti.
penzl
# 09.06.2018 ob 07:52
3/4 študentskega dela je kelnarjenje in delo na blagajni za minimalca, ker so nekateri delodajalci preškrt, da bi dejansko zaposlili nekoga.

Eno je nabiranje izkušenj in hiter zaslužek med poletjem, drugo pa izkoriščanje študentskega dela skozi celo leto, več let zapored.
SamoRes
# 09.06.2018 ob 07:52
Problem ni počitniško delo ampak študentsko delo, ki se ga opravlja 8 ur na dan za dlje časa, ki je enako zaposlitvi. To počnejo celo ministrstva in državne firme. S tem dobijo poceni delovno silo država pa prikaže nizko brezposelnost, namesto da bi se iskalo kader med bazenom brezposelnih.
Poglejte si samo oglas za delo največje farmacevtske firme pri nas.

ŠTUDENTE ZA ČIŠČENJE V PROIZVODNJI ZDRAVIL (M/Ž)
čiščenje proizvodnih in neproizvodnih prostorov
PRIČAKUJEMO
pripravljenost za delo v dveh izmenah, po potrebi tudi v treh
pripravljenost za delo v daljšem obdobju (več mesecev)
penzl
# 09.06.2018 ob 08:15
Sem šel enkrat na razgovor v Telekomovo poslovalnico, da bi prodajal telefone in podobne reči. To je bilo konec 1. letnika faksa, nekje konec junija se mi zdi. Sem pričakoval, da rabijo par študentov za čez poletje, ko so dopusti in to. Pa mi vodja poslovalnice pove, da je to v bistvu delo za celo leto (iskali so predvsem absolvente, ker imajo čas), "tako kot redna zaposlitev, samo preko študenta". Iz vljudnosti seveda nisem vprašal, zakaj potem ne zaposlijo nekoga za določen čas.
blue_night
# 09.06.2018 ob 07:55
Študentski servisi so subvencija privatnemu sektorju. Čudno, da GZS nikoli nič ne reče glede diskriminatornega odnosa, ki ga ŠS predstavljajo do navadnih delavcev.
iluzionistka
# 09.06.2018 ob 08:38
Studentsko delo lahko ukinemo takoj. Spremeni se samo zakonodaja v smislu, da je lahko redni strudent zaposlen za skrajsan delovni cas.

Pa bodo placani tudi prispevki za pokojnino, brezposelnist, porodnisko....

Ampak v tem primeru odpade provizija servisa, da na spletni strani objavi mesto in prenakaze denar. Ce bi jamcili za izplacilo, se ne bi rekla...
si-koda
# 09.06.2018 ob 08:29
Izkoriscajo nas pa potem, kot, da smo zivina. Govorim iz raznih izkusenj iz proizovodnj.
nikhrast
# 09.06.2018 ob 09:04
Pa zakaj debate o študentskem delu???
Začasno delo bi lahko upravljal kdorkoli, študent, penzionist, mamica..., to je sezonsko, začasno, part-time...
Pa bi sploh našel študenta ki ni poleti delal, v Severni Ameriki že ne, univerze in kolidži končajo konec aprila, začnejo pa spet septembra, štiri mesece večina študentov dela.
mays
# 09.06.2018 ob 08:43
Ko se prijaviš za pravo službo, ti pa rečejo da delo v skladiščih, strežbi in podobno niso delovne izkušnje in ne štejejo prav nič...
The Ghost P.
# 09.06.2018 ob 12:03
Treba je oklestiti študentske servise, navadne pijavke!
jabovko96
# 09.06.2018 ob 11:16
Študentom svetujem, naj se ne bojijo reči ne na razgovorih, naj se ne bojijo vprašati ali celo rahlo pogajati za postavko in naj se ne podrejajo. Večina delodajalcev se do študentov obnaša dokaj izkoriščevalsko in brez vsakega spoštovanja, morda le malo bolje, kot do bosanskih delavcev. Obenem pa so študenti, ki so uspešno zaključili že kakšen letnik mnogokrat dosti bolj izobraženi od teh delodajalcev. S podrejanjem in delanjem za nizko postavko pa se zmanjšuje delovna kultura in hkrati ustvarja anomalija na trgu dela v primerjavi z brezposelnimi, ki ne morejo računati na študentski servis. In edini, ki tu profitirajo, so ravno ti delodajalci. Študent za njih ni kaj dosti cenejši kot redno zaposleni, vseeno pa jih imajo dosti raje, ker nimajo nobenih obveznosti in ker so poslušni in dobra kanta za znašanje
el CARTEL
# 09.06.2018 ob 10:32

blue_night
# 09.06.2018 ob 07:55
Prijavi neprimerno vsebino
Študentski servisi so subvencija privatnemu sektorju. Čudno, da GZS nikoli nič ne reče glede diskriminatornega odnosa, ki ga ŠS predstavljajo do navadnih delavcev.


lep sarkazen.

da bo GZS rekel kaj proti delodajalcem (ali za delavce) LOOOL

če kaj, bi GZS razširil študentsko delo na vse zaposlene (odpuščanje kadarkoli delodajalcu paše bi precej ustrezalo njihovim lobističnim kolegom)

študentsko delo bi se moralo omejiti na nekaj ur tedensko - dovolj, da dobiš izkušnje z relevantnega področja, premalo pa da te izkoriščajo kot alternativno delovno silo.
še najbolje pa naj se izenači z normalno pogodbo za delo.
saj delaš. torej si delavec. torej ti pripadajo VSE pravice iz delovnega razmerja, ne le nekatere.
delfino_
# 09.06.2018 ob 10:17
To je anomalija na trgu dela, saj tudi ne-študenti včasih rabijo kako začasno delo, pa ga ne morejo opravljat ravno zato ker nimajo statusa.
delfino_
# 09.06.2018 ob 10:55
Mi bi rabili konkretno reformo trga dela, ker to kar je sedaj je čisti kaos.
Ljubinica
# 09.06.2018 ob 10:47
Smo imeli referendum o malem delu, ki bi prekinil to nezdravo in v svetu unikatno prakso študentskega dela, pa ste ga zavrnili. In bili naravnost navdušeni nad izidom. Lahko pobrskate po spominu.

https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-zakon-o-malem-delu-padel-proti-80-15-za-19-85-volivcev/255047
Prizadet
# 09.06.2018 ob 19:04
Inštrukcije za 9 evrov bruto?? Za ta denar jih naučim, da se za ta denar pač ne uči.
Računalništvo in programiranje za 8 evrov bruto? A to je mišljeno fizično nosit računalnike naokol? A pa dobijo koga za to miloščino? Jaz se za programiranje pod 27 sploh ne menim.. Koliko je pa fizikaljenje potem? 50 centov bruto na uro?? Kje najdejo te urne postavke?
Lukos
# 09.06.2018 ob 10:57
Študensko delo podpirem le, če se podjetje zaveže, da po končanem študiju vzamejo v redno delo za najmanj 3 leta. Ne pa ko enkrat narediš študij pa te noben noče več povohat.
Insider No. 1
# 09.06.2018 ob 10:37
Reševalec iz vode 8 evrov neto na uro, brez izkušenj. Specializant urgentne medicine v 5 letu specializacije 8,3 evrov neto. Pri prvem delu gledaš riti, pri drugem imaš nekajkrat dnevno intervencije.
securle
# 09.06.2018 ob 10:04
Ponudbe je veliko.

Ja, veliko je ponud kelnarjenja. To pa je že tudi skoraj vse kar se danes najde pod študentskim delom, kaj drugega pa je že bolj malo. Tak da tisti ki nismo za natakare/ce pač težje kaj najdemo. Hvala bogu živim ob avstrijski meji pa da znam nemško, vem pa da vsi nimajo te sreče.
SamoRes
# 09.06.2018 ob 08:04
Začasno in občasno delo dijakov in študentov se skladno z Zakonom o delovnih razmerjih – ZDR-1 ne sme opravljati, kadar so podani elementi delovnega razmerja.

Ključna razlika s študentskim delom je, da se študentsko delo ne opravlja nepretrgoma, ampak zgolj občasno in začasno. Vendar v praksi ni vedno tako in čedalje več je primerov, ko študentje opravljajo enako delo in na enak način kot delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Če delo, ki ga opravlja študent, vsebuje vse zgoraj navedene elemente delovnega razmerja, lahko študent od delodajalca zahteva, da mu izroči pogodbo o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi lahko študent zahteva od dneva, ko je začel opravljati takšno delo, torej lahko zahteva pogodbo za nazaj. V skladu z 12. čl. ZDR-1 je v takšnem primeru študent upravičen do pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Delodajalec mora študentu priznati vse pravice na podlagi opravljanja dela za nazaj ter mu tako povrniti vse morebitne neizplačane plače oziroma druge bonitete. Študent je za ves čas tako opravljenega dela upravičen do vnaprej dogovorjenega plačila, ki pa ne sme biti nižje od zajamčene minimalne osnovne plače. Pomembno je opozoriti še na določilo, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Študent naj v takšnem primeru najprej pisno zahteva od delodajalca, da mu izroči pogodbo o zaposlitvi od dne, ko je začel opravljati delo, ki vsebuje vse elemente delovnega razmerja in naj hkrati poravna vse morebitne neizplačane obveznosti.
kapetan
# 09.06.2018 ob 14:30
@FDVjevec
to imaš pa prav. Prvo leto ko sem začel z delom, sem prejemal plačilo 3.8€ neto/uro-izbire je bilo malo in to delo ni bilo pretežko pa sem bil zadovoljen.
Nato pa se je spremenilo-postavke so se višale. Trenutna situacija omogoča meni kot študentu, da si izberem delo, kjer me ne bodo izkoriščali in bom obenem dobro zaslužil (sam pod 5€neto/uro ne bom več delal).
Tako, da tisti študent, ki ga izkoriščajo je "debil".
PS: delam samo v počitnicah
FDVjevec
# 09.06.2018 ob 13:01
Študentskega dela je več kot dovolj in izbire res ogromno. V zadnjem času so tudi urne postavke višje.
Če se dogaja, da te kot študenta "izkoriščajo", si pač mona - dela je toliko, da ti res ni treba vztrajati na nekem slabem delovnem mestu, greš stran in zlahka poiščeš novo, boljše delavno mesto.
kapetan
# 09.06.2018 ob 12:12
Sam menim, da je študentsko delo v Sloveniji dobro organizirano, edini problem, ki ga jaz vidim, da lahko študent opravlja delo celo leto. Morala bi biti omejitev dela npr. junij-oktober, ali max. 3 meseci. Predvsem tedaj ko bi (redni) zaposleni koristili dopuste in bi jih študentje nadomestili. Potem pa so ti problemi, ko študent dela celo leto...
Taka bi tudi delodajalci bili primorani plačati več rednim zaposlenim če bi hoteli dobiti kader.
SamoRes
# 09.06.2018 ob 09:49
Sklonjen
# 09.06.2018 ob 09:08
Prava škoda, ker se večini ne da delat. Vsi ti čakajo na na Luka Meseca in njegov univerzalni temeljni dohodek!

Zanimivo, da se kapitalistom takoj zašibijo kolena ko slišijo ime Luka Mesec, ki zahteva pošteno plačilo za opravljeno delo. Nič več 600e plačila, Slovence boste plačali kot se spodobi.
zmajmun
# 09.06.2018 ob 07:43
jaz bom pa kar počitnice imel
Optimist99
# 09.06.2018 ob 16:19
Upostevati je potrebno tudi raznovrstnost in ponudbo studentskih delv Lj ali v enem Ptuju/Crnomlju, dodatno so v zadnjih dveh mestih se slabse postavke v osnovi.

Jemanjse povprasevanje morda povezano z zmanjsanjem stevilnosti generacij, da je bolonjska reforma prisilila stundente k rednemu studiju?
NoriGoban
# 09.06.2018 ob 13:17
"Pa se mnogi se potem na tem nivoju zataknejo in delajo kot studentje skorajda vse do penzije"

In kaksna bo potem penzija za takega studenta! Nulla, niente!
urosh444
# 09.06.2018 ob 10:08
v avstriji si pa direktor al kaj?
Roko_europe
# 09.06.2018 ob 09:11
Za delodajalca danes ni nobene "ugodnodti" več pri najemu študentske delovne sile. Iz vidika stroškov, je zdaj država "uredila" tako, da študent z davki skupaj stane enako kot pa kvalificirani delavec, ima pa bistveno manj izkušenj. Torej če ima firma na dopustu delavca, ki ga mira plačati, mora še eno tako plačo dati za manj kvalificirani kader?! Edina prednost pred klasično zaposlitvijo je v tem, da lahko delodajalec študenta takoj odpusti, medtem ko delavca le skladno z zakonom o del.razmerjih.
Sklonjen
# 09.06.2018 ob 11:30
@samores
Zanimivo, da se kapitalistom takoj zašibijo kolena ko slišijo ime Luka Mesec, ki zahteva pošteno plačilo za opravljeno delo. Nič več 600e plačila, Slovence boste plačali kot se spodobi.


Luka mesec, ki nima niti dneva izkušnje kot delavec, naj bi sedaj gospodarstvenikom solil pamet ... še danes mi je nerodno, ko se spomnim tistih začudenih obrazov na soočenju, ko je Mesec pametoval Pečečniku, Akrapovicu, Boscarolu in tistemu prekmurcu, ki dajejo delo več tisoc Slovencem ... Lukec je nabijal in nabijal, oni pa so se samo gledali in čudili, koko je lahko nekdo tako zelo odtujen od realnosti.

"Kapitalistom" se nič ne šibijo kolena, oni bodo, ko jim bo vsega dovolj preprosto preselili svoja podjetja, potem se bodo pa Mesecu in drugim demagogom šibila kolena ... od lakote, ko ne bo več od koga in od kod vzeti!
Qrac
# 09.06.2018 ob 09:04
ponudbe je veliko, .. za delo sposobnih študentov pa vedno manj
frlekin
# 09.06.2018 ob 08:20
v moji firmi je carsko, študentarijo najameš pa je.
Sklonjen
# 09.06.2018 ob 09:08
Prava škoda, ker se večini ne da delat. Vsi ti čakajo na na Luka Meseca in njegov univerzalni temeljni dohodek!
Sklonjen
# 09.06.2018 ob 11:34
@securle
Ponudbe je veliko.
Ja, veliko je ponud kelnarjenja. To pa je že tudi skoraj vse kar se danes najde pod študentskim delom, kaj drugega pa je že bolj malo.


Priden delavec vedno dobi delo, lenuhom pa itak nič ne ustreza, je prenaporno ali neprimerno njihovi intelektualni usmeritvi!
sik
# 09.06.2018 ob 08:31
Pred 15 letim je bilo kadra za delo kolikor si zelel in bili so pridni in delavni, danes študenta tezko sploh dobis.
In to ne samo danes temvec v casu najvecje gospodatske krize je bilo zanimivo videti kako so se studentje slabo odzivali in ko so prisli na razgovor so vse preverili in potem so se oni odlocili ali bodo sprejeli delo ali ne.Pred 15 leti ko si dal oglas za selitev, za delo v pisarni ipd.ti je telefon skoraj pregorel in so te dobesedno prosili da jih sprejmes.Za selitev si takoj dobil ekipo.
Ocitno so danes delovne navade studentov dosti slabse, postali so razvajeni sedaj tudi zaradi svojih bitcoin starsev ki so na hitro brez dela prisli do denarja.V kaksno druzbo pa to vodi pa tako vemo in na sreco je se nekaj svetlih izjem.
Kazalo