Evropska komisija s projektom spodbuja politične stranke, da v politiko pritegnejo več žensk. Tudi v Sloveniji. Na fotografiji: slovenska premierka Alenka Bratušek in nemška kanclerka Angela Merkel. Foto: Reuters
Evropska komisija s projektom spodbuja politične stranke, da v politiko pritegnejo več žensk. Tudi v Sloveniji. Na fotografiji: slovenska premierka Alenka Bratušek in nemška kanclerka Angela Merkel. Foto: Reuters

"Mi ne verjamemo, da ni dovolj kandidatk," je glede interesa za vključitev v politiko med ženskami dejala Tanja Skornšek Pleš, ki sodeluje v projektu "Več žensk v evropski politiki - več žensk 2014", v katerem sodeluje 14 nevladnih organizacij iz 14 držav EU-ja.

Cilj: pritisk na stranke
Tanja Skornšek Pleš je pojasnila, da bodo dejavnosti v sklopu projekta namenjene prizadevanjem za nadaljnje dopolnitve volilne zakonodaje in tudi pritisku na politične stranke, da s konkretnim oblikovanjem kandidatnih list presežejo veljavne zakonske določbe o enakosti spolov.

Slovenija brez predsednice države in DZ-ja
To, da smo letos v Sloveniji prvič dobili predsednico vlade, je po njenem mnenju "zagotovo pozitiven korak naprej". Ob tem pa dodaja, da pa na mestu predsednika republike in predsednika D-jaZ doslej sploh še nismo imeli žensk.

V DZ-ju le tretjina poslank
V DZ je v sedanjem mandatu okoli 34 odstotkov žensk, kar je največ doslej, "a kljub temu je to še vedno le ena tretjina", pravi Skornšek Pleševa. Ob tem opozarja, da delež svetnic pri nas ni nikoli presegel 22 odstotkov, med župani pa je trenutno manj kot pet odstotkov žensk. "Mislim, da je še veliko dela pred nami," je dejala.

Sklop dejavnosti bo namenjen ozaveščanju javnosti o nujnosti uravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih političnega odločanja, prav tako pa bodo z dejavnostmi spodbujali ženske iz različnih političnih opcij za kandidiranje na različnih ravneh in usposabljali potencialne kandidatke, pojasnjuje direktorica inštituta.

Prihodnje leto - volilno leto
Z omenjenim projektom pri nas po njenih besedah merijo tudi na prihodnje volilno leto, saj bodo takrat poleg evropskih volitev pri nas še lokalne volitve in morda tudi predčasne državnozborske volitve.

Kot pojasnjujejo na inštitutu, se z nizko zastopanostjo žensk v političnih organih odločanja srečujejo v vseh članicah EU-ja. V Evropskem parlamentu ženske zasedajo 35 odstotkov poslanskih sedežev, v državnih parlamentih je v povprečju 24 odstotkov žensk in 15 odstotkov lokalnih oblasti vodijo ženske.

V političnih organih članic EU-ja je zastopanost žensk še vedno prenizka, zato jo želijo povečati tudi s skupnim projektom 14 organizacij iz 14 članic EU-ja. V evropski projekt so vključene predvsem nevladne organizacije, ki delujejo na področju enakosti spolov, vsaka od njih pa ima kot partnersko organizacijo eno od političnih strank.

Ključni cilji dvoletnega projekta, ki so ga začeli novembra 2012 in ki ga sofinancira Evropska komisija, so večja udeležba žensk na volitvah, več žensk na izvoljivih mestnih na kandidatnih listah in več žensk, izvoljenih v organe odločanja. Prav tako so cilji projekta večja vključenost mladih žensk in reforma političnih strank v ženskam naklonjene stranke.