Poslanci so s 76 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo kazenskega zakonika. Foto: BoBo
Poslanci so s 76 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo kazenskega zakonika. Foto: BoBo
Zapor
S sprejetjem novega zakona o probaciji bo ustanovljena uprava za probacijo. Foto: BoBo
Pivo
Predlog novele zakona o omejevanju alkohola je prejel 40 glasov podpore. Foto: BoBo
moped Tori
Vlada bo morala poslance še prepričati, da je registracija mopedov smiselna. Foto: BoBo

Pravosodni minister Goran Klemenčič je dejal, da novela prinaša predvsem tri glavne sklope sprememb - zaostritev pregona kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, uvedbo možnosti izgona tujca iz države kot stranske kazni ter zaostritev pregona nekaterih kaznivih dejanj s področja gospodarstva.

Pri slednjem novela širi pregon kaznivega dejanja zlorabe položaja. Po zdaj veljavnem zakoniku morata biti namreč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti izkazana kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode, po noveli pa bo za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca. Novela je prejela podporo vseh poslanskih skupin.

Zelena luč tudi probaciji
Državni zbor je s 53 glasovi za in štirimi proti sprejel zakon o probaciji, s katerim želi vlada celovito urediti izvajanje alternativnih oblik kaznovanja storilcev kaznivih dejanj. Bistvena novost je, da lahko obsojenec na krajšo zaporno kazen ostane v okolju, kjer živi in deluje, hkrati pa mora izpolniti določene obveznosti.

Po zdajšnji ureditvi probacijo izvajajo državni tožilci, centri za socialno delo, zavodi za prestajanje kazni zapora, sodišča in policija. Po danes sprejetem zakonu pa bo aprila 2018 ustanovljena uprava za probacijo, ki bi prevzela njihove naloge.

Zakon so ves čas parlamentarne procedure podpirali v koaliciji, kjer so ocenjevali, da uvedba probacije pomeni korak k bolj varni družbi. Pomisleke pa so imeli v opoziciji. V SDS-u so prepričani, da je zakon napisan nejasno, zato kakšnih večjih učinkov od njega ne bo. V NSi-ju in NP-ju pa jih moti ustanavljanje novih uradov.

Višje povprečnine občinam in regres upokojencem
Poslanci so s 73 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o izvrševanju proračunov, ki bo zagotovila nekoliko višjo povprečnino za občine ter letni dodatek za vse upokojence. Za tega bo namenjenih dodatnih 21 milijonov evrov. Opozicija je opozorila, da bi bil ob boljšem stanju javnih financ lahko ta znesek radodarnejši.

Po noveli bodo regres dobili vsi upokojenci, njegova višina pa bo odvisna od višine njihove pokojnine; znesek se bo gibal od 400 evrov pri tistih, ki dobivajo do 430 evrov pokojnine, do 90 evrov, kolikor bo pripadlo upokojencem s pokojninami, višjimi od 760 evrov.

Povprečnina za občine za letos se bo po danes sprejeti noveli povišala s 530 na 533,5 evra, zagotovljen bo tudi poračun od 1. januarja. Dvig povprečnine sicer sledi obljubi zaradi povišanih stroškov dela v občinah, ki so posledica dogovora s sindikati javnega sektorja. Državni proračun bo dvig povprečnin stal 7,2 milijona evrov.

Vnovična uvedba subvencije za tržne najemnine
Poslanci so s 60 glasovi za in dvema proti sprejeli novelo stanovanjskega zakona, ki bo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča vnovič uvedla subvencioniranje dela najemnine za tiste, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo tržno najemnino. Subvencijo bo plačala občina, v kateri ima upravičenec prijavljeno stalno prebivališče.

Novela bo uveljavila odločbo ustavnega sodišča izpred leta dni, da je bilo črtanje določbe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, da se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna še subvencija do priznane neprofitne najemnine (določbo je črtal zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ), neskladna z ustavnim načelom enakosti pred zakonom.

Zakon bo poleg tega omogočil dodatno zadolževanje stanovanjskih skladov. Republiški stanovanjski sklad se bo lahko poleg zdaj določene zadolžitve v višini 10 odstotkov namenskega premoženja sklada zadolžil še za 20 odstotkov vrednosti tega premoženja, občinski skladi pa se bodo lahko pri republiškem skladu zadolžili v višini 10 odstotkov svojega namenskega premoženja.

"Mavrična koalicija" podprla alkohol na športnih prireditvah
Predlog novele zakona o omejevanju porabe alkohola je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem, z njo pa bi znova dovolili točenje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Po besedah predlagateljev pa bi sprememba prinesla bistveno boljši pregled in nadzor nad vsemi javnimi prireditvami. Vlada predlogu novele nasprotuje.

Večina poslancev SMC-ja naj bi zakon podprla, različna pa so mnenja tudi v DeSUS-u, kjer na eni strani pozdravljajo možnost finančnega priliva za mnoge športne klube, na drugi strani pa se bojijo posledic za javno zdravje. Tudi poslanci NSi-ja nimajo soglasnega stališča, saj so argumenti proti sprejetju novele in za njega dokaj uravnoteženi.

Proti zakonu pa bodo glasovali v SD-ju in ZL-ju. V SD-ju menijo, da novela predstavlja korak nazaj za državo, kot je Slovenija, ki se pri porabi alkoholnih pijač uvršča v evropski vrh. V ZL-ju pa ne nasprotujejo samemu točenju alkoholnih pijač na športnih prireditvah, vendar zakona ne bodo podprli, ker ne zagotavlja, da se bo prihodek od prodanega alkohola uporabil za javni interes, in sicer, da bi se prebivalcem omogočilo poceni ukvarjanje s športom. Na koncu je predlog prejel 40 glasov podpore, proti pa je bilo 20 poslancev.

Obveznost registracije mopedov ostaja
Obveznost registracije mopedov, ki ne presežejo hitrosti 25 kilometrov na uro, je začela veljati s 1. majem letos. Za takšna vozila je tako po novem potreben tehnični pregled, mopedi pa morajo biti tudi registrirani in zavarovani. Spremembam registracije mopedov so naklonjeni tako v ZL-ju kot tudi v NSi-ju, medtem ko so pri SD-ju dejali, da bodo prisluhnili argumentom obeh strani.

Kot je v imenu predlagateljev opozoril Franc Breznik, je sprejeti zakon lastnike koles z motorjem postavil pred skoraj nerešljive težave. Številni za svoje kolo z motorjem, ki so ga kupili tudi pred 40 leti in več, nimajo potrdila o lastništvu ali druge dokumentacije. Postopek dokazovanja lastništva je zapleten, prihaja tudi do absurdnih primerov, ko morajo ljudje za stare mopede iskati priče, ki so bile v času izdelave teh mopedov starejše od 18 let, a poslancev ni prepričal, saj so s 46 glasovi za in 30 proti sprejeli sklep, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Podpora novostim za izboljšanje podjetniškega okolja
Državni zbor je s 76 glasovi za in štirimi proti sprejel novelo zakona o podpornem okolju za podjetništvo za zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja. Na podlagi dopolnila koalicijskih strank bodo v podporno in inovativno podporno okolje vključene reprezentativne gospodarske zbornice.

Poslanci državnega zbora so v drugi obravnavi potrdili nov zakon o športu, ki nadomešča prejšnjega iz leta 1998. Zanj je izmed 79 navzočih poslancev glasovalo 54, proti pa je bila sedmerica. V tretji obravnavi ga bodo dokončno potrjevali 30. maja.

Tudi predlog novele zakona o elektronskih komunikacijah je primeren za nadaljnjo obravnavo, so sklenili poslanci. Predlog je pripravila vlada, glavni cilj predloga pa je v slovenski pravni red prenesti določbe evropske direktive, ki uvaja ukrepe za znižanje stroškov.

Zgodnja obravnava predšolskih otrok v drugo obravnavo
Predlog zakona o zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisano Jasno Murgel iz SMC-ja, je primeren za nadaljnjo obravnavo, je brez glasu proti sklenil DZ. Predlagana novela ureja področje in po navedbah predlagateljev zagotavlja večdisciplinarno obravnavo otrok in njihovih družin.

Poslanci so še enkrat podaljšali veljavnosti Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji, tokrat do konca leta 2019. S tem se bo omogočilo, da bo regija deležna vseh 33 milijonov evrov, kolikor jih je vlada pred sedmimi leti sklenila zagotoviti za spodbujanje konkurenčnosti pomurskega gospodarstva.

Poziv k zagotovitvi sredstev za Triglavski narodni park
Državni zbor je danes vlado pozval, naj v proračunu zagotovi ustrezna sredstva za izvajanje zakona o Triglavskem narodnem parku. Država namreč vse od uveljavitve zakona pred sedmimi leti ne izpolnjuje svojega dela finančnih obveznosti, so pojasnili pobudniki priporočil, in sicer skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom (NSi).

Poslanci pa so zavrnili vse predloge nepovezanega poslanca Andreja Čuša, ki so bili namenjeni oživitvi podeželja. Čuš je med drugim predlagal ustrezno definicijo nujne vožnje za kmete, ukinitev obveznega članstva v kmetijsko-gozdarski zbornici in predlog, da sklad letno proda več kmetijskih zemljišč.