Na podlagi zakona se bo ustanovila posebna družba, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve. Zanje bo država izdala do štiri milijarde evrov jamstev.

S tem ko bo Družba za upravljanje terjatev bank odvzela bankam slabe terjatve, bodo zadnje očistile svoje bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva, so poslanci koalicijskih strank pritrjevali predlogu vlade. Za sprejem zakona je glasovalo 47 navzočih na seji, devet jih je bilo proti.
Če bodo Družbi za upravljanje terjatev bank po petih letih še ostale neunovčene terjatve, se bodo te prenesle na pravnega naslednika Slovenske odškodninske družbe, to je Slovenski državni holding, nad katerim sicer visi grožnja tako veta kot tudi referenduma.
Banke se bodo lahko vključile same
Zakon določa, da se bo določeno banko v te postopke vključilo na podlagi posebnih meril, predlog za prenos terjatev na novo družbo pa bo lahko dala banka sama, nova družba ali pa Banka Slovenije.
Banka, ki bo vključena v omenjeni program, bo morala pripraviti poslovno strategijo, iz katere bo razvidno, kaj bo od tega reševanja imelo gospodarstvo in v kolikšni meri bo stroške tega reševanja nosila sama oz. njeni lastniki.
Državni dolg se bo povečal za štiri milijarde
V skladu z obravnavanim zakonom bo nova družba slabe terjatve prevzela od bank v zameno za obveznice, ki jih bo izdala z jamstvom države. Najvišji znesek teh terjatev bo lahko znašal štiri milijarde evrov.
Prenos bo potekal brez denarja, se pa bo za znesek izdanih jamstev povečal javni dolg, a le začasno, je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec. Vlada načrtuje, da bodo slabe terjatve poplačane in v petih letih se bo javni dolg znižal na raven, kjer je bil pred prenosom terjatev, je pojasnil.

Nove milijarde za sanacijo
Po drugi strani so poslanci SD-ja dvomili, da bodo banke z očiščenjem bilanc res začele kreditirati slovenska podjetja.

Finančni minister Janez Šušteršič je potrdil, da bo Družba za upravljanje terjatev bank imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank. Potrebe po dodatnem kapitalu je ocenil v višini od pol do ene milijarde evrov. Poslanci SD-ja so ob tem danes opozarjali, da bi bila neposredna dokapitalizacija cenejša.

Vebra skrbi, kdo bo določal o terjatvah
Poslanci SD-ja so ob tem opozarjali, da pojem slaba terjatev v osnutku zakona sploh ni opredeljen. "DZ odloča o štirih milijardah evrov, pa sploh ne vemo, kaj so slabe terjatve," je bil kritičen Janko Veber (SD).

Glede prenosa slabih terjatev na novo družbo je v osnutku zakona zapisano, da lahko prevzame tveganja iz tistih terjatev, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012, podrobneje pa, da bo vrste prevzetih tveganj uredila vlada s podzakonskim aktom. Veber se je zato zbal, da bo odločanje o slabih terjatvah prepuščeno politiki.

Kaj je slaba terjatev, je opredeljeno z akti Banke Slovenije, je povedal Krušec. Bojan Starman (DL) pa je dejal, da je to tista terjatev, ki nima možnosti, da bi se realno vrnila v bančni sistem.

Koalicija SD-jevih predlogov ne podpira
V SD-ju so predlagali, naj se iz bank prenese na novo družbo le zasežene naložbe v podjetjih s slabšo bonitetno oceno. Če se bo preneslo tudi naložbe v dobrih podjetjih, jih bodo namreč zagotovo pokupili tisti, ki so v preteklih letih umaknili denar iz Slovenije, je opozoril Veber.

V davčne oaze je bilo namreč prenesenih več kot 20 milijard evrov in obravnavani zakon bo omogočil, da se s tem denarjem po najnižji mogoči ceni odkupi podjetja v upravljanju Družbe za upravljanje terjatev bank, je dejal.

Poslanci koalicije so že napovedali, da dopolnila SD-ja ne bodo podprli. S tem bi zajeli le polovico terjatev in bi banke sanirali le delno, je dejala Katarina Hočevar (DL), Andrej Šircelj (SDS) pa je opozoril, da bi s tem naredili veliko zmedo, saj banke iste komitente ocenjujejo z različnimi bonitetnimi ocenami.

Slabih terjatev za šest milijard evrov
Z zakonom se bo ustanovila posebna družba, na katero se bodo v zameno za obveznice s poroštvom države prenesle slabe terjatve bank. Teh je po podatkih finančnega ministra Janeza Šušteršiča za okoli šest milijard evrov, jamstva države za izdane obveznice pa se bodo z zakonom določila v višini do štiri milijarde evrov.

DZ je zakon v drugi obravnavi sprejel brez glasov opozicijskih poslancev, ki so opozarjali, da z ustanavljanjem slabe banke ne bi smeli hiteti in da se z njim vzpostavlja vzporeden pravni sistem. Da bi morali razmisliti tudi o drugih rešitvah, menijo tudi v Banki Slovenije.