Skupno je o tretjem podpredsedniku tajno glasovalo 78 poslancev. Simonovič se je na mestu podpredsednika DZ-ja tako pridružil Tini Heferle iz LMŠ-ja in Jožetu Tanku iz SDS-a. "Novoizvoljenemu predsedniku državnega zbora čestitam in mu želim veliko uspeha pri opravljanju te pomembne dolžnosti," je po njegovi izvolitvi dejal predsednik DZ-ja Dejan Židan.
Simonovič, ki je letos dopolnil 65 let, prihaja iz Izole, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Do upokojitve je bil 20 let direktor Hotela Delfin v Izoli, štiri leta je bil tudi izolski podžupan. Prav tako je od leta 2013 generalni sekretar stranke DeSUS, ki ji je tretje podpredsedniško mesto pripadlo, ko so se mu med koalicijskimi pogajanji odrekli v SMC-ju.

Ustanovitev odborov in komisij
DZ je ustanovil odbore in komisije, ki bodo delovali v tem mandatu. Imenovali so njihove predsednike in podpredsednike, pri čemer so sledili predlogu s kolegija predsednika DZ-ja. A soglasne podpore zanj ni bilo; zaradi predsedniškega mesta v odboru za zdravstvo, ki je pripadlo Levici, so mu nasprotovali v SDS-u in SNS-u, proti so bili tudi v NSi-ju.

Predsednika v odboru za zdravstvo so si namreč želeli tudi v največji opozicijski stranki. Vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec je poudaril, da predlog razdelitve predsedniških mest ni uravnotežen in niti ni v skladu z volilnim izidom ter dozdajšnjo parlamentarno prakso.

Kot je dejal, je bila želja za vodenje odbora za zdravstvo tako v SDS-u kot v Levici in bi bilo korektno, da bi glede na volilni izid prva izbirala največja opozicijska stranka ali bi morda odločili z žrebom. Vendar je v tem primeru odločila koalicija, kar je nekaj, česar do zdaj v parlamentarni praksi še ni bilo, je opozoril in dodal, da koalicija z vsakim korakom potrjuje mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe, da Levica ni opozicijska stranka.

S stališčem SDS-a soglaša tudi prvak SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je poudaril, da je bila odločitev dosežena s preglasovanjem in se ni upoštevalo demokratičnih načel.

Da bo status Levice velika ovira celoten mandat, je menil vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat. Zmotilo ga je še, da vse ostaja po starem, pri čemer se že leta govori, da bi bilo dobro, da bi DZ formiral odbor za prihodnost ali po zgledu nekaterih držav odbor za digitalno ekonomijo in družbo. Po drugi strani pa je njegov strankarski kolega Matej Tonin napovedal glasovanje proti odloku, ker parlament dobiva preveliko število funkcionarjev; skupaj s predsednikom in podpredsedniki DZ-ja, vodji poslanskih skupin in njihovimi namestniki ter predsedniki in podpredsedniki delovnih teles jih bo namreč 82. Pri tem je spomnil, da njegov predlog za zmanjšanje števila odborov, ko je bil še predsednik DZ-ja, ni bil sprejet.

"Sprijaznite se, da je Levica opozicijska stranka," jim je odgovarjal poslanec Levice Franc Trček, ki bo tudi predsednik odbora za zdravstvo. Preračunal je tudi, da bo SDS od 20 delovnih teles predsedoval šestim, kar predstavlja večji delež, kot je SDS dobil volilnih glasov.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je poudaril, da so se v znak dobre volje – in da bi se izognili zapletom – odpovedali mestoma v nadzornih komisijah, tako da je desna opozicija, kot se je izrazil, dobila v komisijah večino. A to ni bilo dovolj, zataknilo se je še pri odboru za zdravstvo, kjer je SDS izsiljeval, je dejal.

Nazadnje je DZ z 51 glasov za in 20 proti predlagani sklep o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ-ja sprejel.

Sprejeli so še poseben sklep o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Komisijo bo vodil Tonin, podpredsednik bo Žan Mahnič iz SDS-a. Njeni člani pa bodo Janez Janša (SDS), Zvonko Černač (SDS), Brane Golubović (LMŠ), Matjaž Nemec (SD), Monika Gregorčič (SMC), Branko Simonovič (DeSUS) in Zmago Jelinčič (SNS).