"Spremembe bodo natančneje določile, kaj in kako se sme omejiti za dostop javnosti," je novelo zakona Potrata zagovarjala v spletni klepetalnici MMC-ja. "Predstavljanju naših stališč je namenjen čas referendumske kampanje. Trudim se prepričati volivke in volivce, da se je referenduma treba udeležiti in obkrožiti ZA. Prepričana sem, da ljudje vedo, kdo laže in kdo nastopa z argumenti," pa je Potrata odgovorila na vprašanje uporabnika, zakaj odločneje ne pove, da "Eva Irgl in njena stranka zavajata".

Zakon ne more nadomestiti pregona
Potrata je izpostavila tudi, da bi nekateri ob tem zakonu radi reševali vprašanja razumevanja in vrednotenja polpretekle zgodovine: "Novela ureja le varovanje in dostopnost shranjenega in pridobivanje novega arhivskega gradiva, o čemer govore notranja pravila. Zakon ne more nadomestiti tistega, kar opravljajo organi pregona in pravosodni organi," je dejala.

Veljavni zakon iz leta 2006 težko izvedljiv v praksi
Spomnila je, da je bila leta 2011 novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih zavrnjena, zato je ostal v veljavi zakon iz leta 2006: "V praksi je bil v posameznih delih težko izvedljiv, nanj sta imela pripombe tudi informacijska pooblaščenka in varuh človekovih pravic. Sedanja novela se je pripravljala v krogu strokovnjakov daljši čas, o njej je bila opravljena široka javna razprava, tudi javna predstavitev mnenj v parlamentu, vendar se SDS ni strinjala z zakonom. Zato je sprožila zbiranje podpisov za referendum, jih pravočasno zbrala in zdaj je na volivkah in volivcih, da se izrečejo za ali proti noveli."

Gre za politizacijo
"SDS je obakrat nasprotoval spremembam zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, čeprav je med predlogoma sprememb in dopolnitev bistvena razlika. Mnenje SDS je bilo prvič in drugič enako. Gre torej za izrazito politizacijo strokovnih in vsebinskih vprašanj sprejete novele, predvsem pa za zahtevo po lustraciji. Tega niti ne skriva, ko o tem obvešča evropsko javnost," je še poudarila Potrata.