Sindikati so odločeni, da se mora varčevanje končati, vlada pa kljub gospodarski rasti varčevalnih ukrepov ne namerava sprostiti. Foto: BoBo
Sindikati so odločeni, da se mora varčevanje končati, vlada pa kljub gospodarski rasti varčevalnih ukrepov ne namerava sprostiti. Foto: BoBo
Sindikati vladi očitajo, da je zaostrila izhodišča pogajanj
Konec varčevanja bi državo stal 310 milijonov
Sindikati hočejo konec varčevanja

Jakob Počivavšek iz sindikalne konfederacije Pergam je novi vladni predlog ocenil kot zaostritev prvotnega predloga, ob katerem so sindikati jasno povedali, da so plače za leto 2016 dogovorjene in da podaljšanje varčevalnih ukrepov zanje ni sprejemljivo.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj se je z njim strinjal in predlog označil kot nenavadno dejanje. "Nam se je zdelo to skrajno nesprejemljivo in moram reči, da v svojem več kot 20-letnem času, ko se pogajam, česa takega vlada še ni storila, da bi svoj izhodiščni predlog še zaostrila," je dejal. Pogajanja so zdaj po njegovem mnenju še bolj v zraku. "Ko bo ta predlog tudi formalno znan sindikalni strani, bo verjetno sledila primerna reakcija," je še napovedal, ni pa želel pojasniti, kakšna.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar vladnega predloga in odziva po srečanju ni želel komentirati. A, ker niso sprejeli poslovnika, o predlogih niso mogli razpravljati, zato so pogovor tudi prekinili. Kot so se danes dogovorili, bo prihodnje srečanje 21. septembra.

V uvodu današnjega več kot tri ure dolgega srečanja je sicer finančni minister Dušan Mramor pogajalcem predstavil tudi finančne okvirje, znotraj katerih lahko iščejo možnosti. Mramor ob prihodu in odhodu s pogajanj izjave za medije ni želel dati.

Potrebujemo 310 milijonov evrov prihranka
Vlada je sicer svoja izhodišča za plače v javnem sektorju v prihodnjem letu predstavila že pred poletjem. Stroške dela želi omejiti za 310 milijonov evrov. To bi delno dosegla s podaljšanjem varčevalnih ukrepov. Kot so predlagali že pred poletjem, bi podaljšali ukrepe znižane vrednosti plačnih razredov, zamrznitve izplačevanja redne delovne uspešnosti in znižanega plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ki bi skupaj prinesli za 145 milijonov evrov učinkov, manjkajočih 165 milijonov evrov pa bi iskali drugje.

Danes pa je vlada v dopolnjenih izhodiščih predlagala podaljšanje še dveh varčevalnih ukrepov, za katera je pred poletjem predvidevala sprostitev. Podaljšanje znižanega regresa za letni dopust bi prineslo 65 milijonov evrov, podaljšanje delne zamrznitve premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pa 53 milijonov evrov, ocenjuje vlada. Tako namesto prejšnjih 165 milijonov evrov do želenega učinka manjka le še 47 milijonov evrov. Bo pa vlada prihodnje leto sprostila napredovanja, ki skupaj znašajo 180 milijonov evrov.

Sindikalna stran želi ločena pogajanja
Poleg finančnih okvirjev in izhodišč za plače so na mizi tudi vladni predlogi sprememb plačnega sistema, ki jim v sindikatih prav tako nasprotujejo. Ta namreč po njihovem mnenju pomenijo poskus spreminjanja kriznih ukrepov v trajne.

Sindikati poleg tega želi še spremembe sistema pogajanj, in sicer, da bi se lahko pogajali po posameznih poklicnih skupinah, kar naj bi danes tudi predlagali.

Sindikati vladi očitajo, da je zaostrila izhodišča pogajanj
Konec varčevanja bi državo stal 310 milijonov
Sindikati hočejo konec varčevanja