Sodeč po beli knjigi, se bo delalo dlje v starost. Foto: Reuters
Sodeč po beli knjigi, se bo delalo dlje v starost. Foto: Reuters
false
DeSUS že nasprotuje nekaterim rešitvam. Foto: BoBo

Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo lani na mesec povprečno nekaj več kot 612.000, kar je približno 0,5 odstotka več kot leto prej. To je bilo najmanjše povečanje v zadnjih 25 letih.

Peter Pogačar
Pogačar je poudaril, da je treba k spremembam pristopiti celostno. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Kaj nas čaka pri pokojninski reformi?
Kam bo zaneslo pokojninski sistem

.
Za zdaj se o njeni vsebini ve naslednje: kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, je dejal vodja delovne skupine za pripravo bele knjige Andraž Rangus z ministrstva. Pravico do predčasne pokojnine bi črtali.

Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let.
Ženske in moški bodo pri pogojih izenačeni.

Točkovni sistem za pravičnejšo odmero
Postopno naj bi uvedli tudi točkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povprečnega dohodka širšega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov.

Tak sistem še vedno temelji na dokladnem principu, vendar je preglednejši od zdajšnjega sistema in omogoča pravičnejšo odmero pokojnine, je dejal Rangus ob današnji predstavitvi bele knjige na Brdu pri Kranju.

V predlaganem sistemu zaradi črtanja pravice do predčasne pokojnine tudi ni sistema malusov. Predvideni so bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe.

Pravico do letnega dodatka, ki je za upokojence v podobni vlogi kot regres za aktivno prebivalstvo, naj bi izločili iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Del sredstev za izplačilo letnega dodatka pa bi lahko uporabili za varstvo posameznikov z najnižjimi pokojninami ali pa za dolgotrajno oskrbo.

Bela knjiga za današnje mlade
Pokojnine bi v prehodnem obdobju prvih desetih let usklajevali v vrednosti 60 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 40 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. V drugem desetletju po reformi bi se usklajevale v vrednosti 30 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 70 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. Po prehodnem obdobju pa bi se usklajevale le v vrednosti rasti cen življenjskih stroškov.

Po Rangusovih besedah se bomo upokojevali leto ali dve pozneje kot po trenutni zakonodaji. Pokojnina iz prvega stebra pa bo višja kot zdaj, razmerje z našo zadnjo plačo bo med 60 in 70 odstotki.

Za vzdržnost pokojninske blagajne je treba po njegovih besedah veliko narediti tudi pri zagotavljanju delovnih mest za starejše delavce in za mlade.

Opozoril je sicer, da se bela knjiga nanaša na pokojnine generacij, ki šele študirajo ali so na začetku karierne poti.

Erjavec grozi z odrekanjem podpore
Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je v izjavi za javnost izrazil presenečenje in ogorčenje nad tem, da bele knjige pred objavo v javnosti ni predstavilo koaliciji. Njihova poslanska skupina jo je po navedbah Erjavca prejela šele danes. Vsebino bodo še podrobneje analizirali, je dejal in dodal, da imajo za zdaj le prve pripombe, saj da so za večji del rešitev bele knjige izvedeli iz medijev. A razpravo v koaliciji vseeno pričakuje, sicer bo DeSUS podporo beli knjigi odrekel, je napovedal.

V DeSUS-u po Erjavčevih besedah tudi že nasprotujejo zlasti dvema rešitvama, na kateri nikakor ne bodo pristali. Gre za podaljšanje pokojninske osnove za izračun pokojnine z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let ter izločitev pravice do letnega dodatka.

Prav tako je Erjavec vnovič poudaril, da pričakuje izredno uskladitev pokojnin, in sicer še pred letnimi dopusti in je prepričan, da bo minister za finance Dušan Mramor prej ali slej popustil.

Upokojenci poudarjajo medgeneracijsko solidarnost
V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) ocenjujejo, da bo pri urejanju pokojninskega sistema ključna medgeneracijska solidarnost. Ljudje morajo predvsem razumeti, zakaj so socialna zavarovanja pomembna za izboljšanje kakovosti življenja, je v odzivu na predstavitev bele knjige o pokojninah dejala predstavnica Zdusa Anka Tominšek.

Kot je pojasnila, se moramo ob predlaganih rešitvah ministrstva zavedati, da sama reforma glede na demografske spremembe prebivalstva ne bo kos ključnemu izzivu, in sicer zagotovitvi dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne.

Po njenem mnenju moramo ukrepe uveljaviti predvsem na trgu delovne sile in v gospodarstvu, saj bi na ta način mladim omogočili zaposlitev in primerne dohodke.

Dovolj časa za pripravo na spremembe
Današnja predstavitev po besedah Tominškove sporoča, da se spremembe ne morejo zgoditi z danes na jutri, je pa dovolj časa, da se nanje pripravijo. Potreben bo jasen dialog in dogovor med vsemi generacijami, upokojenimi, aktivnimi, pa tudi tistimi, ki na trg dela še niso vstopili, je dodala.

Medgeneracijska solidarnost je po njenem prepričanju tudi ključnega pomena za prvi steber. "Družbi moramo jasno povedati, da ne moremo na račun drugega ali tretjega stebra siromašiti prvega. Prvi steber mora ostati ključen in poglaviten, da bi zagotavljali socialno varnost in to je treba povedati tudi mladim," je poudarila.

NSi belo knjigo pozdravlja, a s pomisleki
Belo knjigo o pokojninah so pozdravili v NSi-ju. Veseli jih, da bela knjiga rešuje problem dvojnega statusa upokojencev. Menijo pa, da bo dvig upokojitvene starosti nujen, a ne zadosten ukrep. "Zato je predlagano reformo treba dopolniti z učinkovitimi politikami za gospodarsko rast in zaposlovanje, ki pa jih v mandatu te vlade, žal, še ne vidimo," so pojansili.

Pomisleke imajo tudi zaradi nekaterih drugih predlaganih ukrepov - poudarjajo, da nikakor ne bodo pristali na znižanje standardov s področja družinske politike. Ostro nasprotujejo predlogu, ki bi izvzel možnosti zniževanja zakonsko določene upokojitvene starosti na račun skrbi za otroke in dela pred 18. letom starosti. "Tak ukrep bi bil zelo krivičen do staršev, predvsem žensk, ki velik del svojega aktivnega življenja posvetijo skrbi za otroke. Z neupoštevanjem njihovega prispevka skozi materinstvo k vzdržnosti pokojninske blagajne bi bile ženske - matere oziroma družine po našem mnenju diskriminirane," so ocenili.

Zadržani so tudi do predloga podaljšanja pokojninske osnove za izračun višine pokojnine na 34 zaporednih najugodnejših let, kar bi dejansko pomenilo upoštevanje skoraj celotne zavarovalne dobe posameznika. To bi zelo znižalo višino pokojninske osnove, opozarjajo.




Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo lani na mesec povprečno nekaj več kot 612.000, kar je približno 0,5 odstotka več kot leto prej. To je bilo najmanjše povečanje v zadnjih 25 letih.

Kaj nas čaka pri pokojninski reformi?
Kam bo zaneslo pokojninski sistem