Slovenija še vedno ne dosega evropskega povprečja porabe zelenjave, ki znaša 102 kg na prebivalca letno. Foto: BoBo
Slovenija še vedno ne dosega evropskega povprečja porabe zelenjave, ki znaša 102 kg na prebivalca letno. Foto: BoBo

Jeseni podpisani memorandum podravskih partnerjev o sodelovanju na področju trajnostne lokalne oskrbe za potrebe turizma in gostinstva ter prodajnih poti na podeželju v okviru projekta Inno Rural pa že daje prve rezultate. Med prvimi se je projektu postavitve lokalne hrane na jedilnike mariborskih hotelov pridružil hotel Betnava, ki sodeluje z zadrugo Dobrna in ki trenutno združuje že 60 članov. Direktor hotela Betnava Vasja Ilešič pa verjame, da bodo sčasoma podobno ravnali tudi drugi hotelirji v mestu in tako Maribor naredili za še bolj prepoznavno destinacijo tako v Sloveniji kot v tujini.

Predsednik Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Stanko Volk je pojasnil, da želijo z že tretjim projektom osvestiti domačega kupca o višji kakovosti slovenske zelenjave. Projekti po njegovih besedah že kažejo rezultate.

"Leta 2013 so pridelovalci v okviru našega združenja prodali 539 ton zelenjave, lani že 637, kar kaže na trend večjega povpraševanja po doma pridelani zelenjavi," je dejal prvi mož združenja, v katero je vključenih že več kot 160 pridelovalcev iz vse Slovenije.

Po njegovih besedah se tudi trgovci zaradi večjega povpraševanja vse bolj zavedajo pomembnosti ponudbe lokalno pridelane zelenjave. Slovenski pridelovalci pa si prav tako že leta prizadevajo, da bi se povpraševanje povečalo tudi v šolah, vrtcih, bolnišnicah in podobnih ustanovah, ki so podvržene javnemu naročanju, a je tukaj še kar precej birokratskih ovir. Vendar tudi Volk v zadnjih dveh ali treh letih opaža prizadevanja države, da bi sprejela predpise, s katerimi bi lahko na krožnike omenjenih ustanov pripeljati več lokalne hrane.

V Mariboru stvari še ne tečejo najbolje
Pred časom se je združenje odločilo za spletno prodajo sveže zelenjave v Mariboru in okolici, a Volk priznava, da ta trenutno ni najbolj dejavna. Ko so se projekta lotili, je bilo povpraševanja premalo, stroški pa so bili razmeroma visoki, saj cene ne smejo biti višje od tistih na tržnici, je priznal Volk. Letos želijo stvari nekoliko pospešiti, saj imajo že več ponudnikov in bodo skušali tudi popestriti ponudbo.

Že več kot 60 odstotkov slovenskih kmetij ima pridobljen certifikat za integrirano pridelavo, kar pomeni, da pridelujejo do okolja in porabnika prijazno zelenjavo. "Kljub temu se je v zadnjih letih uvoz izredno povečal. Še leta 2000 je bila v Sloveniji stopnja samooskrbe okoli 50-odstotna, v zadnjem letu pa je s 37 padla celo na 33 odstotkov. Nasprotno od samooskrbe pa poraba zelenjave dosega rast, saj je leta 2013 vsak Slovenec porabil 98 kilogramov zelenjave, od tega 73 kilogramov sveže," je pojasnila specialistka za zelenjadarstvo Miša Pušenjak in dodala, da še vedno ne dosegamo evropskega povprečja, ki je pri 102 kilogramih na prebivalca.

Jeseni podpisani memorandum podravskih partnerjev o sodelovanju na področju trajnostne lokalne oskrbe za potrebe turizma in gostinstva ter prodajnih poti na podeželju v okviru projekta Inno Rural pa že daje prve rezultate. Med prvimi se je projektu postavitve lokalne hrane na jedilnike mariborskih hotelov pridružil hotel Betnava, ki sodeluje z zadrugo Dobrna in ki trenutno združuje že 60 članov. Direktor hotela Betnava Vasja Ilešič pa verjame, da bodo sčasoma podobno ravnali tudi drugi hotelirji v mestu in tako Maribor naredili za še bolj prepoznavno destinacijo tako v Sloveniji kot v tujini.