US torej dovoljuje referendumsko preizkušnjo zakona, ki zagotavlja človekove pravice, ki bi morale biti zagotovljene neposredno po ustavi, je dejal minister Svetlik. Foto: BoBo
US torej dovoljuje referendumsko preizkušnjo zakona, ki zagotavlja človekove pravice, ki bi morale biti zagotovljene neposredno po ustavi, je dejal minister Svetlik. Foto: BoBo
Aleš Primc
Aleš Primc se že veseli, da bodo 3. januarja lahko začeli znova zbirati podpise. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Od treh sta bila od leta 2006 kar dva, s strani US prepovedanih referendumov, povezana z zaščito pravne stroke, in sicer o sodniških plačah in odvetniških tarifah.

Ivan Svetlik
Ustavno sodišče
Ustavno sodišče je presodilo, da referendum ni protiustaven. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Katarina Kresal
Vračamo se v konservativizem, je zapisala Kresalova. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Ustavno sodišče se je pri svoji odločitvi tehnicistično postavilo na stališče, da protiustavne posledice z zavrnitvijo družinskega zakonika ne bodo nastale, saj se ta tako ali tako začne uporabljati šele po enem letu od takrat, ko stopi v veljavo.

Katarina Kresal, nekdanja predsednica LDS-a
Anton Stres
Nadškof slovenske Katoliške cerkve Anton Stres odločitev sodišča izpostavlja kot dokaz, da prizadevanje Cerkve ni bilo v nasprotju z ustavo in temeljnimi človekovimi pravicami, prav tako ne v nasprotju s temeljnim načelom nediskriminacije. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Slovenske državljanke in državljani se imajo pravico odločiti o vlogi družine v slovenski družbi ter pravicah otrok, ki jim mora biti zagotovljeno najbolj optimalno okolje, v katerem bodo odraščali.

Stranka SDS
Mozetič o referendumu
Ustavno sodišče dovolilo referendum

Ustavno sodišče (US) je po dolgotrajnem postopku zavrnilo zahtevo državnega zbora, naj US odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice. S tem je naknadni zakonodajni referendum o družinskem zakoniku mogoče izvesti. Zbiranje podpisov se bo najverjetneje nadaljevalo 3. januarja. V referendumsko kampanjo se bo vključila velika večina političnih strank, ki odločitve sodišča ne večinoma ne komentirajo in jo spoštujejo.

Sodišče je odločitev s petimi glasovi proti štirim sprejelo v sestavi Ernest Petrič, Mitja Deisinger, Dunja Jadek Pensa, Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat, Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Proti so glasovale sodnice Korpič - Horvatova, Pogačarjeva, Sovdatova in Petrič.
Celotna odločba ustavnega sodišča skupaj s tremi ločenimi mnenji je dostopna na tej povezavi.


US: Zavrnitev ne bi prinesla protiustavnih posledic

Ustavno sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da je treba pristojnost ustavnega sodišča po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi razumeti tako, da lahko ustavno sodišče nastanek protiustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu ugotovi, če navedbe DZ-ja izkažejo "očitno protiustavnost, katere takojšnja odprava je nujna zaradi tako pomembnih ustavnopravnih vrednot, da jim je treba dati prednost pred ustavno pravico, da o zakonu odločajo volivci na referendumu".
Zapisalo je še, da navedb DZ-ja o nastanku protiustavnih posledic zaradi referendumske kampanje, ki naj bi spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti, ni bilo mogoče upoštevati. Sodišče je namreč presojalo zgolj, ali bi zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice.

Svetlik: US postavil politične pravice nad osebne
V primeru družinskega zakonika bi moralo ustavno sodišče (US) bolj upoštevati 5. in 14. ter 15. člen ustave, ki omogočajo in varujejo človekove pravice, je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Istospolna usmerjenost je osebna okoliščina in US istospolno usmerjene izenačuje z drugimi državljani, čeprav jih številni zakoni ne obravnavajo enakovredno, meni minister.

"US torej dovoljuje referendumsko preizkušnjo zakona, ki zagotavlja človekove pravice, ki bi morale biti zagotovljene neposredno po ustavi," je prepričan Svetlik in dodaja, da je US to storil, čeprav sam trdi, da referendumska pravica ne more biti nad osebnimi pravicami.

DZ je sicer odločitev o zahtevi za ustavno presojo posledic referenduma izglasoval 2. septembra, dan po tem, ko so pobudniki referenduma začeli zbirati podpise za zahtevo za njegov razpis. V dveh dneh so jih zbrali več kot 25.000, zbiranje podpisov pa se je prekinilo do odločitve ustavnega sodišča.

Zalar: Manjšina se ne more braniti sama
Na ministrstvu za pravosodje, kjer tekoče posle vodi Aleš Zalar (LDS), obžalujejo, da je z odločbo ustavnega sodišča nastal položaj, v katerem se bo na referendumu odločalo o "enakem uživanju in izvrševanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravnem položaju objektivno zapostavljene skupine, ki je v slovenski družbi žrtev tudi sovražnega govora in celo fizičnega nasilja".
Kot so na ministrstvu za pravosodje pojasnili v sporočilu za javnost, gre za manjšino, ki si ne more sama s seštevkom svojih glasov na referendumu izboriti enakosti in preprečiti diskriminacije. V ustavni demokraciji imajo organi oblasti dolžnost, da objektivno zapostavljene družbene skupine zaščitijo in manjšin ne prepustijo diktatu večine.

"Logika argumentov zmagala nad logiko moči"

Tudi iz Civilne iniciative Aleša Primca so sporočili, da so veseli zaradi odločitve US-ja, s čimer so “potrjena naša večletna prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic in še posebej v tej zvezi človekovih pravic otrok”. Menijo, da je na US-ju prevladala logika “vsebinskih argumentov nad logiko moči in izključevanja, ki je pri vladnih strankah prevladovala v postopkih v zvezi z družinskim zakonikom”. Odločitev pa zanje pomeni tudi priznanje iniciativi za njihovo delo in poziv, naj “logiko moči in nestrpnosti ter izključevanja pri sprejemanju odločitev in v javnih razpravah zamenja spoštljiv dialog na podlagi vsebinskih argumentov”. Predlagajo, da se referendum izvede marca skupaj z nadomestnimi občinskimi volitvami.

Nasprotniki referenduma odločitev spoštujejo

Za odziv smo klicali tudi aktivista za pravice istospolno usmerjenih Mitjo Blažiča, a nam ga ni uspelo priklicati. So se pa odzvali iz kampanje "Za vse družine!". Pravijo, da spoštujejo odločitev US-ja, da dovoli referendum o družinskem zakoniku. "Pričakujemo, da bo pobudnik glede na svojo široko razvejano mrežo v kratkem zbral potrebne podpise. Upamo, da bo kampanja potekala v duhu spoštovanja različnosti in dostojanstva vseh državljank in državljanov," še pravijo.
Varuh človekovih pravic spoštuje odločbo
Iz urada varuha človekovih pravic so sporočili, da varuhinja Zdenka Čebašek Travnik spoštuje odločbo ustavnega sodišča glede dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku in je posebej ne namerava komentirati. Težavnost odločitve pa po njenem mnenju dokazuje tudi "minimalna" večina sodnikov, ki je odločitev sprejela.
"Zakonska ureditev referendumskega odločanja žal ne omogoča odločanja o posameznih pomembnih vprašanjih, temveč le o celotnem zakonu, zato bo z zamudo urejena tudi vrsta vprašanj na področju urejanja družinskih razmerij, na katera je varuh opozarjal v svojih letnih poročilih in jih je potrdil tudi DZ, na primer zagovorništvo otrok," so še zapisali v izjavi za javnost.
Stres, SDS in NSi odločitev pozdravljajo
Ljubljanski nadškof Anton Stres odločitev ustavnega sodišča pozdravlja. Dejal je, da to pomeni, da njihovo prizadevanje ni bilo v nasprotju z našo ustavo in s temeljnimi človekovimi pravicami, prav tako pa tudi ne v nasprotju s temeljnim načelom nediskriminacije.

Tudi v SDS-u odločitev podpirajo. V sporočilu za javnost so pojasnili, da "se imajo slovenske državljanke in državljani pravico odločiti o vlogi družine v slovenski družbi ter pravicah otrok, ki jim mora biti zagotovljeno najbolj optimalno okolje, v katerem bodo odraščali". Dodali so še, da je v družinskem zakoniku nekaj dobrih rešitev, pa vendar ga v takšni obliki, kot je zdaj, ne morejo podpreti. Žalosti jih sicer, da se bo o zakoniku odločalo na referendumu, saj bi morali sporna vprašanja rešiti že v prejšnjem mandatu.

V skladu z referendumskimi roki bodo v NSi-ju nadaljevali vse dejavnosti, da bo referendum o družinskem zakoniku razpisan. "Zato bomo v sodelovanju s Civilno iniciativo za družino in pravice otrok nadaljevali zbiranje podpisov za razpis referenduma in pozneje tudi dejavno sodelovali v referendumski kampanji," so zapisali v sporočilu za javnost.

Menijo, da je referendum nujno potreben, "saj predstavlja zadnjo možnost, da zaščitimo tradicionalno obliko družine". V SLS-u so napisali zgolj kratek "ščebet" na Twitterju: "Odločitev US pričakovana. Ves prejšnji mandat smo opozarjali, da naj se iz družinskega zakonika izločijo ideološke teme, a ni bilo posluha ..."

Neopredeljen samo DeSUS
Druge stranke odločitve ne komentirajo, se pa bodo večinoma vključile v kampanjo. Le DeSUS bo ostal neopredeljen. Zakon med drugim podpirata novi parlamentarni stranki, Lista Zorana Jankoviča in Državljanska lista Gregorja Viranta. Roman Jakič iz PS-ja še ne ve, ali se bodo v kampanjo dejavno vključili, se pa bo zavzemal za "enakopravno obravnavo vseh ljudi". Virant napoveduje le, da bodo povedali svoje mnenje. Patrick Vlačič bo stranki SD predlagal vključitev v kampanjo.

"Ustavno sodišče odprlo vrata valu nestrpnosti"
Nekdanja predsednica iz DZ-ja izpadle stranke LDS Katarina Kresal je na svoji spletni strani objavila zapis, v katerem je izrazila mnenje, da je ustavno sodišče z današnjo odločitvijo o družinskem zakoniku odprlo vrata valu nestrpnosti do drugačnih.

"Ustavno sodišče se je pri svoji odločitvi tehnicistično postavilo na stališče, da protiustavne posledice z zavrnitvijo družinskega zakonika ne bodo nastale, saj se ta tako ali tako začne uporabljati šele po enem letu od takrat, ko stopi v veljavo. Če bo torej zakonik na referendumu padel, državni zbor še eno leto ne bo mogel sprejeti podobnega zakona, ergo vse je ok, saj se posledice enega in drugega obdobja nevtralizirajo?! To enostavno ne more biti glavni razlog za odločitev pri tako pomembnem vprašanju, kaj šele edini razlog," pojasnjuje Kresalova.

Od treh sta bila od leta 2006 kar dva, s strani US prepovedanih referendumov, povezana z zaščito pravne stroke, in sicer o sodniških plačah in odvetniških tarifah.

Ivan Svetlik

Ustavno sodišče se je pri svoji odločitvi tehnicistično postavilo na stališče, da protiustavne posledice z zavrnitvijo družinskega zakonika ne bodo nastale, saj se ta tako ali tako začne uporabljati šele po enem letu od takrat, ko stopi v veljavo.

Katarina Kresal, nekdanja predsednica LDS-a

Slovenske državljanke in državljani se imajo pravico odločiti o vlogi družine v slovenski družbi ter pravicah otrok, ki jim mora biti zagotovljeno najbolj optimalno okolje, v katerem bodo odraščali.

Stranka SDS
Mozetič o referendumu
Ustavno sodišče dovolilo referendum