Državni zbor bo predvidoma v torek razpravljal o interpelaciji proti notranjemu ministru Vinku Gorenaku. Predsednik vlade Janez Janša je v Bruslju ocenil, da za interpelacijo ni zakonske osnove.

"Ta interpelacija nima nobene zakonske osnove. Interpelacija se po ustavi lahko vloži zoper ministra, ki je kršil ustavo ali zakon. V primeru, ki ga navaja ta interpelacija, se ni zgodilo ne eno ne drugo, zato jaz pričakujem, da po razpravi in pojasnilih, ki bodo dodatno dana, ne bo prišlo niti do glasovanja," je po koncu vrha EU-ja v Bruslju povedal Janša.

Nad Janševo izjavo, da ne bo glasovanja o interpelaciji zoper ministra Gorenaka, so presenečeni v Pozitivni Sloveniji (PS), saj so prepričani, da obstaja dovolj pravnih in dejanskih podlag, da se interpelacija opravi. Poslanka PS-ja Maša Kociper pa je izrazila pomisleke, ali Janša morda ne ločuje med institutoma interpelacije in ustavne obtožbe.

Pri ustavni obtožbi gre namreč za kršitev zakona in ustave, medtem ko se pri interpelaciji razpravlja o delu in politični odgovornosti ministra ali vlade, je v današnji izjavi za javnost povedala Kociprova. V PS-ju pa se po besedah Kociprove sprašujejo, "ali v duhu varčevanja v Sloveniji sploh potrebujemo institucije, kot so državni zbor, ustavno sodišče in navadna sodišča, ko pa lahko kar predsednik vlade sam odloča o utemeljenosti posameznih obtožb".

Kociprova je še poudarila, da čudežno izginuli podpisi še vedno niso najdeni in da te skrivnosti očitno nikoli ne bomo razrešili.

Policija in KPK še nista zaključila preiskave
Interpelacijo zoper ministra Gorenaka je vložila Pozitivna Slovenija, ki mu očita odgovornost za izginule podpise pod referendumsko pobudo o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Interpelacijo je podprla tudi stranka SD. Koalicijske stranke pa so opozorile, da je treba počakati na izsledke preiskav državnih organov. Primer preiskujejo policija, upravna inšpekcija, Komisija za preprečevanje korupcije in informacijski pooblaščenec.

Policija in protikorupcijska komisija dela še nista zaključili. Informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem nadzoru ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma. Inšpektorat za javno upravo pa je ugotovil nekatere kršitve uredbe o upravnem poslovanju in navodil o upravljanju z dokumentarnim gradivom na MNZ-ju.