Ko bo Državna volilna komisija sodbo o referendumu o drugem tiru prejela, bo morala nov referendum razpisati v 48 urah. DVK lahko nov referendum razpiše na več načinov. Komisija lahko sama določi datum referenduma kadar koli v obdobju od 30 dni do enega leta po razpisu. Druga možnost je, da datum določi v obdobju od 30 do 45 dni po razpisu, državni zbor pa ga ne more spremeniti, tretja možnost pa je, da DVK določi datum v enakem časovnem okviru, s to razliko, da ima DZ možnost, da ga z dvotretjinsko večino prestavi na poznejši datum. Pričakovati je, da bo DVK datum novega referenduma določil od 30 do 45 dni po razpisu. Če se bo odločil za to možnost, pa so mogoči datumi trije, in sicer 29. april, 6. maj ali 13. maj.

Na vrhovnem sodišču je prejšnji teden potekala javna obravnava, na kateri je sodni senat zaslišal premierja Mira Cerarja in državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Jureta Lebna, ki sta menila, da je vlada v referendumski kampanji ravnala pravilno, ter da je javnost o projektu drugi tir obveščala transparentno in celovito.

Vrhovno sodišče se s tem ni strinjalo, zato so izid referenduma o zakonu o drugem tiru razveljavili in DVK-ju naložili razpis novega, ter tako ugodili pobudniku referenduma Viliju Kovačiču. Sporočili so še, da sodniki po javni obravnavi iz preteklega tedna niso prišli do nobenih novih pravnih vprašanj, na katera ne bi odgovor izhajal že iz odločbe ustavnega sodišča, prav tako pa so izpovedbe prič le potrdile dejstva, ki so izhajala iz listin: "Zato je vrhovno sodišče svojo odločitev istega dne, po opravljenem posvetovanju in glasovanju senata, tudi javno razglasilo."

Vlada bi morala poskrbeti, da glas drugih ni preslišan
Iz sodbe izhaja, da je vlada zatrjevala, da je bil osnovni namen referendumske kampanje informativne, in ne propagande narave, kar naj bi utemeljevalo dopustnost nastopanja vlade v kampanji. Toda proračunska sredstva so bila namenjena izključno v podporo uveljaviti zakona o drugem tiru ter zavrnitvi argumentov pobudnikov referenduma in nasprotnikov drugega tira. To je bilo mogoče ugotoviti tudi iz strateških dokumentov, izdelanih od urada vlade za komuniciranje, ter podizvajalcev, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Sodišče sicer meni, da od vlade ni mogoče zahtevati, da v celoti opusti svoj glas, a bi morala ob tem skrbeti, da glas drugih ni preslišan. "Iz ugotovitev dokaznega postopka pa izhaja, da v obravnavnem primeru ni bilo nobene zadržanosti akterjev vladne referendumske kampanje, ki so preko vseh navedenih sredstev kampanje, za katera so uporabili proračunska sredstva, podajali samo sporočila in argumente v podporo uveljavitve zakona," je zapisano v sodbi.

Referenduma, ki je bil izpeljan 24. septembra lani, se je udeležilo 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka udeležencev, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka. Referendum ni uspel tako zaradi prenizke udeležbe kot tudi zaradi izida.