Sodišče, ki ga vodi Igor Šoltes, tako v svojem poročilu ugotavlja, da je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) ravnalo negospodarno, ko se je odločilo za najem stavbe na Litostrojski ulici v Ljubljani, namesto da bi sklenilo najem s postopnim odkupom (takrat je MNZ vodil SDS-ov minister Dragutin Mate). V to stavbo naj bi se sicer preselil celoten MNZ, vključno z Inšpektoratom za notranje zadeve in Generalno policijsko upravo.
Poleg tega je MNZ pod njegovim vodstvom sklenil predpogodbo za večjo površino poslovnih prostorov in večje število garažnih mest, kot je bilo predvideno v investicijskih načrtih, ne da bi to spremembo utemeljili, opozarjajo revizorji.
Izveden bi moral biti tudi javni razpis za najem stavbe, saj je šlo za objekt, ki še ne obstaja, zaradi česar zakonska izjema ne velja, poudarja poročilo. Z navedenimi dejanji po mnenju sodišča na MNZ-ju niso izpolnili zastavljenih vladnih ciljev, da bi ministrstvo postalo lastnik objekta in da bi se zmanjšal obseg najetih prostorov.

Šoltesovi pritrdili Kresalovi
"Ob tem najem, ki po vsebini, zaradi višine plačanih zneskov najemnin, predstavlja najem s postopnim odkupom, po obliki pa je predstavljen kot najem, lahko predstavlja tveganje za obliko prikritega zadolževanja," dodajajo v poročilu.
To pomeni, da je bila za omenjeno stavbo sklenjena najemna predpogodba, v kateri pa je bilo plačevanje najemnine sestavljeno tako, kot da gre za najem s postopnim odkupom, a bi stavba v resnici tudi po 20 letih ostala v lasti DSU nepremičnine.
Predpogodba le omogoča, da bi MNZ po preteku te dobe na DSU nepremičnine lahko prenesel svoje nepremičnine in tako pobotal vrednost stavbe na Litostrojski, četudi bi z najemninami njeno vrednost pokril že v 12,5 leta. To pa je februarja letos trdila tudi Katarina Kresal.
Kresalova si je najprej zaželela, nato najela
Negativno mnenje sodišča si je prislužil tudi najem razvpite stavbe na Dimičevi 16 v Ljubljani, kjer deluje Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Tudi tu MNZ-ju pod taktirko Kresalove očitajo, da se je odločilo za najem, namesto za najem s postopnim odkupom. Tudi s tem po mnenju sodišča niso izpolnili ciljev, da bi ministrstvo postalo lastnik objekta in da bi se zmanjšal obseg najetih prostorov.
MNZ je pri najemu tudi najprej sprejelo odločitev o pridobitvi prostorov na Dimičevi in šele nato izvedlo "ustrezne postopke, za njihovo pridobitev", izpostavlja poročilo. Predtem tudi niso preverili, kakšne so potrebe po najemu novih prostorov. Oboje po mnenju revizorjev pomeni tveganje za negospodarno ravnanje.
Prostorske težave ostale skupaj z višjo najemnino
MNZ z najemom na Dimičevi tudi ni pomembno zmanjšalo obsega najetih prostorov in je preselilo le manjši del kadrov, s čimer so prostorske težave ostale, povečali pa so se izdatki za najemnine. Pri tem dodajajo, da je MNZ kljub vsemu ohranilo ustrezno razmerje med delovnimi in poslovnimi prostori.

Računsko sodišče je sklenilo, da bi z realizacijo najemne predpogodbe za prostore na Litostrojski MNZ "pridobil potrebne prostore za svoje delovanje", tako pa še vedno deluje na več lokacijah. Sklicevanje ministrstva na varnostne razloge po mnenju sodišča ni zadosten razlog, da so se odpovedali "celovitejši in trajnejši rešitvi celotne prostorske problematike, kot jo omogoča najemna predpogodba".

S tem so se oddaljili od zastavljenega cilja reševanja prostorske problematike, hkrati pa niso preklicali oz. na novo ugotovili potreb po poslovnih prostorih, kar spet pomeni tveganje za negospodarno ravnanje.
Sodišče je MNZ-ju že dalo "priporočila glede zagotavljanja možnosti za skladnost bodočih zagotavljanj prostorov s sprejeto strategijo in za smotrnejšo ureditev pravnih razmerij glede objekta na Dimičevi ulici 16".