Sindikati ob tem pogrešajo varno prožnost, vlada pa naj bi zato do četrtka v tem delu pripravila nove rešitve.

Kot je po pogajanjih povedal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, je sindikalna stran zahtevala, da se vprašanje odpovednih rokov in odpravnin poveže z višino nadomestil za brezposelnost in obdobjem njihovega prejemanja, kar sicer ureja predlog zakona o urejanju trga dela.

V tem predlogu je trenutno predvideno znižanje višine denarnega nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece z zdajšnjih 80 na 70 odstotkov osnove. Zgornja časovna omejitev prejemanja nadomestila naj bi se znižala z zdajšnjih 25 mesecev (kar je veljalo za starejše od 55 let z več kot 25 leti zavarovalne dobe) na 18 mesecev (enako kot zdaj za starejše od 50 let z več kot 25 leti zavarovalne dobe).

Delodajalci opozarjajo na slab položaj
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je po srečanju dejal, da so se "lovili na malenkostih", da so se dotaknili odpuščanja in odpovedi pogodbe s ponudbo nove, da pa nikakor niso našli skupne rešitve.

Ker so delno omejeni z zakonom o urejanju trga dela, torej z nadomestili za brezposelnost, bi to lahko prineslo težave, je dejal in spomnil, da se jim z usklajevanjem reforme mudi - vlada je namreč kot rok za dogovor socialnih partnerjev postavila konec oktobra. Ob tem je predstavnik delodajalcev izrazil upanje, da bodo kompromisni teksti, ki naj bi jih na podlagi današnje razprave pripravilo ministrstvo, dobra osnova za nadaljnja pogajanja - predlogi zakonodaje namreč v DZ ne smejo nedorečeni in nerazumljivi, je izpostavil.

Delodajalci so sicer danes po Antauerjevih besedah večkrat opozorili, da je položaj zdaj takšen, da si ne upajo zaposlovati, to pa pomeni bistveno manj zaposlenih, manj davkov, manj prispevkov in depresivnejši občutek tako pri njih kot pri (potencialnih) delavcih. Kot je še dejal, ga je optimizem zapustil. Če bodo v predlogu ZDR-ja glede na obstoječi zakon ostale le majhne razlike, novega zakona ne potrebujemo, saj ne bo prinesel nobene dodane vrednosti, koristi ali olajšanja zaposlovanja.

Nič o pogodbah za določen čas
O pogodbah za določen čas oz. njihovih kvotah, ki so bile v središču razprave prejšnji petek, a jih pogajalska skupina še ni dorekla, danes ni bilo govora. Po neuradnih informacijah naj bi sicer sindikati zahtevali, da se kvoto v ZDR postavi pri petih odstotkih (o višjih deležih, vendar ne nad 15 odstotkov, bi se bilo mogoče nato dogovoriti v kolektivnih pogodbah določenih panog), delodajalci pa, da bo kvota, če že mora biti določena, pri najmanj 30 odstotkih.