V zvezi s tem, ali tribuna, ki jo je organiziral Inštitut dr. Antona Korošca, pomeni napoved združevanja strank na politični desnici, prvak SDS-a Janez Janša meni, da je sodelovanje teh strank, ki lahko svoj program uskladijo v skupnega, glede na slovenski volilni sistem, nujnost, če želi Slovenija napredovati.

Po besedah predsednika največje opozicijske stranke je v razpravi in programih strank najti stične točke na vseh ključnih področjih. Med drugim imajo podobne poglede na ureditev gospodarskega in poslovnega okolja, v katerem bo lastnina spoštovana in bodo solidarni, a le do tistih, ki si sami res ne morejo pomagati.

Skupen pogled na družinsko politiko
Največja množična krivica se po njegovem mnenju godi nekaj sto tisoč upokojencem, ki za minulo delo mesečno prejmejo po nekaj sto evrov, na drugi strani pa so nekateri deležni mnogih privilegijev. "Potrebna je izravnava v smer pravičnosti in v skupini teh strank, mogoče pa še pri kateri, vidim potencial, da to naredimo," je dejal Janša in dodal, da dokler tega in dokončne tranzicije Slovenije ne bomo izpeljali, vse dotlej ne bomo normalna država.

Ob Janši so se javne tribune, ki je potekala pod geslom Slovenija, kam udeležili še predsedujoči NSi-ja Matej Tonin, predsednik SLS-a Marko Zidanšek, predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc in predsednik programskega sveta NLS-ja Franc Kangler. Vsi so poudarili, da imajo podobne poglede na družinsko politiko, Janša pa je zavrnil, da bi kdor koli od njih stal na kakšni ekstremni nacionalistični poziciji glede odnosa do ljudi druge nacionalne pripadnosti.

Podobnosti in razhajanja
Tako kot prvak SDS-a se tudi Tonin zaveda, da med peterico strank poleg skupnih točk obstajajo tudi razlike. Med skupnimi je dodal še debirokratizacijo države in reformo šolstva, med razlikami je poudaril odnos do upravljanja državne lastnine in reforme sodstva.

Kot je dejal, v NSi-ju ne želijo, da bi upravljanje državnih podjetij iz rok levih predali v roke desnih, prav tako si ne želijo, da bi slabe sodnike zamenjali z "našimi" sodniki, ampak je treba za državna podjetja poiskati čim boljše lastnike, v sodstvu pa poskrbeti za neodvisne in dobre sodnike.

Kangler je zagovarjal skrb za pravno in pravično državo, saj bo potem manj težav tudi na drugih področjih. Sedanji oblasti očita, da je popolnoma pozabila na malega človeka, igra se z zdravstvom, vojsko, policijo. "Očitno si nekdo želi, da se sistem zruši. Zato je prav, da jim jasno damo vedeti - če smo se za Slovenijo borili leta 1991, se bomo na demokratičen način tudi zdaj," je še dejal Kangler.

Zelo vesel zaradi povezovanja na desnici je bil njegov zaveznik v nedavno sklenjeni koaliciji Združena desnica Primc, za katerega je tribuna v Celju zgodovinski dogodek, ki bo po njegovem vzbudil novo upanje med Slovenci. Dotaknil se je tudi kmetijstva, ki je po njegovem ključna panoga za preživetje, a se morajo kmetje danes več časa kot s svojo dejavnostjo ukvarjati z birokracijo.

Zidanšek je med bistvenimi točkami naštel varnost, gospodarstvo in lokalno samoupravo, posebej pa poudaril potrebo po spremembah zakona o tujcih, da bi omejili priseljevanje tujcev, ki imajo pri nas že svojce, s tem pa znižali pritisk na slovensko socialno blagajno. Srečanje v Celju po njegovem mnenju sporoča, da se tudi na desni sredini znajo pogovarjati, zato verjame, da jim skupaj letos lahko uspe prevzeti upravljanje države.