Slovenija

Poudarki

  • Delež mladih s terciarno izobrazbo narašča
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.6 od 51 glasov Ocenite to novico!
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Je pa Slovenija daleč pod povprečjem, ko gre za vpis tujih študentov na naše fakultete. Foto: BoBo

Dodaj v

Slovenija med državami z največjim krčenjem proračuna za izobraževanje

Poročilo OECD-ja
12. september 2017 ob 18:05
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

OECD je objavila mednarodni zbornik kazalnikov v izobraževanju Pogled na izobraževanje 2017. Slovenija je med državami, ki so po začetku krize najbolj krčile proračun za izobraževanje.

S publikacijo Pogled na izobraževanje - Education at a glance Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ponuja najobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 35 državah članicah OECD-ja in partnerskih državah. Podatki za Slovenijo so pridobljeni z raziskavo OECD-ja o znanjih in spretnostih odraslih, ki se je v Sloveniji izvajala leta 2015.

Med drugim je iz nje razviden padec izdatkov za izobraževanje v obdobju od leta 2010 do leta 2014. "Velikost deleža sredstev za izobraževanje v celotnih javnih izdatkih se je v tem obdobju v Sloveniji zmanjšala najbolj v vseh državah OECD-ja," opozarjajo na ministrstvu za izobraževanje. Slovenija je namreč leta 2010 za izobraževanje namenila 10,1 odstotka javnih izdatkov, štiri leta pozneje pa 8,7 odstotka in je bila precej pod povprečjem držav OECD, ki je znašalo 11,3 odstotka.

Po drugi strani je naraščala vključenost otrok v vrtce, kjer je Slovenija v svetovnem vrhu po vključenosti dveletnikov v predšolsko vzgojo (višji delež imajo le še Švedska, Danska, Norveška in Islandija), vendar prednost do leta pred šolanjem izgubi, saj je delež vključenih petletnikov pod povprečjem držav OECD-ja in EU-ja.

Manjši osnovnošolski oddelki
Po podatkih iz zbornika so oddelki v osnovnih šolah v Sloveniji manjši, kot so v povprečju oddelki v državah OECD-ja (za dva učenca v prvih dveh triletjih in tri učence v tretjem triletju), medtem ko je število otrok na učitelja primerljivo s povprečjem OECD-ja. Razmerje izrazito odstopa le v zadnjem triletju osnovne šole, kjer je bilo v letu 2015 na enega učitelja v Sloveniji osem otrok, v državah OECD-ja pa v povprečju 13 otrok.

Podatki o zakonsko določeni neposredni učni obveznosti učiteljev kažejo, da imajo slovenski učitelji v osnovni in srednji šoli manj ur letne neposredne učne obveznosti kot v povprečju njihovi kolegi v OECD-ju. So pa nasprotno slovenske vzgojiteljice veliko več v igralnicah, kot je povprečje njihovih kolegic v tujini (za skoraj četrtino več).

Množično srednješolsko izobraževanje
Še vedno velja, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami več mladih zaključi srednješolsko izobraževanje, več kot 90 odstotkov šolajočih se pa je ob zaključenem srednješolskem izobraževanju starih manj kot 25 let. Pogosteje kot njihovi vrstniki v tujini se dijaki v Sloveniji odločajo za izobraževanje po programih strokovnega in poklicnega izobraževanja, manj pogosto pa za splošno izobraževanje.

Raven izobrazbe med mladimi se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih izrazito povišala. Od leta 2005 do leta 2016 se je delež starih od 25 do 34 let s pridobljeno terciarno izobrazbo s 25 odstotkov povišal na 43 odstotkov, Slovenija pa je tako dosegla povprečje OECD-ja in presegla povprečje EU-ja, kažejo podatki. Hkrati se je zmanjšal delež tistih, ki niso dosegli srednješolske izobrazbe, in sicer s 15 na šest odstotkov.

Področje znanosti, tehnologije, tehnike in matematike v Sloveniji pritegne več zanimanja študentov kot v povprečju v OECD-ju in EU-ju, v primerjavi z drugimi državami pa je bilo glede na podatke o prvič vpisanih v letu 2015 še posebej veliko zanimanje za pridobitev doktorata s področja naravoslovja in matematike.

Je pa Slovenija daleč pod povprečjem, ko gre za vpis tujih študentov na naše fakultete, saj je delež tujih študentov, vpisanih na študij pri nas, leta 2015 znašal le tri odstotke, medtem ko je bilo povprečje v OECD-ju 11 odstotkov.

Terciarna izobrazba se izplača
Odraslim se v Sloveniji pridobitev terciarne izobrazbe izplača, kažejo podatki iz zbornika, saj je bilo v letu 2016 med njimi zaposlenih 85 odstotkov, med tistimi s srednješolsko izobrazbo pa 71 odstotkov. Vendar pa so v slabšem položaju terciarno izobraženi mladi, ki so bili v letu 2016 v Sloveniji zaposleni (81 odstotkov) v manjšem deležu kot njihovi vrstniki v OECD-ju (83 odstotkov) in EU-ju (82 odstotkov). Podatki tudi kažejo, da je terciarna izobrazba v Sloveniji še vedno povezana z visoko dodano vrednostjo pri plači, saj terciarno izobraženi zaslužijo 71 odstotkov več kot srednješolsko izobraženi delavci.

Poročilo kaže tudi spodbudno sliko povečane medgeneracijske izobrazbene mobilnosti. Pri generaciji odraslih, starih 30-44 let, se je v primerjavi z generacijo odraslih, starih 45-59 let, za 16 odstotkov povečal delež tistih, ki so dosegli visokošolsko izobrazbo, čeprav je njihovi starši niso imeli.

Sicer pa splošen pogled na izobraževanje v državah članicah OECD-ja kaže, da so odrasli danes na splošno bolj izobraženi, kot so bili ob prelomu tisočletja, prav tako tudi, da so se od leta 2008 do 2014 izdatki za izobraževanje v državah OECD-ja večali bolj, kot se je večal vpis.

Pokaže še, da je učiteljski poklic vedno manj privlačen za mlade, saj so učitelji v povprečju starejši, prav tako da so plače učiteljev nižje od plač zaposlenih, ki imajo primerljivo izobrazbo.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
JJstyle
# 12.09.2017 ob 18:53
Normalno. Slovenija ne potrebuje doktorjev znanosti in inženirjev za delo v svojih lon fabrikah. Dr.-jem, mag.-om in ing.-jem je mesto v Nemčiji, na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo, za nivo zahtevnosti del v Sloveniji pa bo kmalu zadoščal naziv fr. Zakaj bi plačevali za šolanje dr.-jev, mag-ov in ing.-jev, dipl. fil-ov itd, če jih potem zapodimo z države? Neuke ovčice pa so tudi lažje vodljive, da padajo na delitve tipa beli, črni, rdeči in mavrični, ko vsi skupaj zbirajo peneze za kurjavo in žulijo kostno juho.
penzl
# 12.09.2017 ob 18:20
Sramota, da se je tako varčevalo na otrocih in mladih, ki so naša prihodnost.
K_ris
# 12.09.2017 ob 18:56
Slovenija je namreč leta 2010 za izobraževanje namenila 10,1 odstotka javnih izdatkov, štiri leta pozneje pa 8,7 odstotka in je bila precej pod povprečjem držav OECD, ki je znašalo 11,3 odstotka.

Bravo mi!
marcelinho90
# 12.09.2017 ob 19:09
A glede te novice pa ne bo noben poslanec sklical sestanka? No saj če bi pri nas vse štimalo, se ne bi našel klovn, ki zahteva oboroženo grožnjo sosednji Hrvaški...
K_ris
# 12.09.2017 ob 19:21
@the law1

Glede na podatke porabimo več kot Nemčija za izobraževanje.


A tokrat boš pa z Nemčijo primerjal in ne z Novo Zelandijo ali Estonijo? Zanimivo, da to tako rad menjaš ...
K_ris
# 12.09.2017 ob 18:59
In seveda imamo še vedno največji zaostanek pri tem, koliko dajemo za šolstvo, ravno na področju visokega šolstva.
Smeško
# 12.09.2017 ob 19:40
@the law1 Porabimo tudi preveč za penzije.

Še enkrat več si izkazal izjemen socialni čut do sodržavljanov. Ti lenuhi, ki za 40 let dela za povprečno plačo, po današnjem izračunu prejmejo 572 evrov pokojnine, so vredni vsega prezira. Da o tistih 45 odstotkov upokojencev, ki prejema pokojnino do 500 evrov, ne izgubljamo besed. Ti so šele mlinski kamen okrog naših vrlih podjetniških vratov. Brez njih bi bili takoj druga Švica, kaj druga Švica, kar Indija Koromandija... med in mleko.
el-ninđa
# 12.09.2017 ob 19:08
bravo republika banana
K_ris
# 12.09.2017 ob 19:41
Primerjava izdatkov (kot delež BDP) po stopnjah izobraževanja:

osnovne šole
Slovenija 2,6%
OECD 2,5%

srednje šole
Slovenija 1,0%
OECD 1,2%

fakultete
Slovenija 1,1%
OECD 1,6%

Pri osnovnih šolah smo še malo nad povprečjem, pri srednjih že pod povprečjem, skoraj čisto na dnu pa smo pri visokošolskem izobraževanju. Od vseh držav OECD so za nami pri visokošolskem izobraževanju le Madžari, Italijani in Luksemburg. Med ostalimi državami v tej raziskavi pa še Indonezija.
Kekec99
# 12.09.2017 ob 19:57
Sem pisal o tem da nas poneumljajo, Esmeralde in podobne.
K_ris
# 12.09.2017 ob 19:48
@RJSlo

No ja. In, ker prevladuje takšna miselnost lahko SKL* trdijo, da smo nekoč imeli brezplačno izobraževanje.

No, zastonj ni nikoli ...
K_ris
# 12.09.2017 ob 19:30
@the law1

Pozabil si pogledati % privat porabe in potem znaša razlika samo 0,4% BDP.

Opazil sem, da si tokrat izpostavil Nemčijo, pa me je zanimalo le to, zakaj spet menjaš. Malo bolj verodostojno bi izpadel, če bi vedno primerjave delal z istimi državami. Tudi takrat, ko ti niso všeč.
K_ris
# 12.09.2017 ob 19:43
@the law1

Meni je čisto vseeno, ali gre za javni ali za zasebni denar. Zanima me, koliko stane, ne pa to, ali sem plačal prek davka ali iz žepa.
gesan
# 12.09.2017 ob 19:40
Slovenija med državami z največjim krčenjem proračuna za izobraževanje
......................................
To je zdaj najbrž ta napredek...
Tako nam dobro gre, da najbrž izobraževanja ne rabimo.

Itak je vse odvisno od političnih odvisnežev in nagnjencev!
K_ris
# 12.09.2017 ob 20:24
@the law1

Tudi šolnine bi marsikaj rešile. Kot pa sem prej napisal naredimo selekcijo na znanju.


Kakšno vezo ima to s tvojimi idejami, da naj se financira iz zasebnih sredstev, ker je to menda bolje?
anjago2
# 12.09.2017 ob 20:06
na univerzah se denar dobesedno meče skozi okna.....
K_ris
# 12.09.2017 ob 20:20
@the law1

Tega ne boš rešil tako, da financiranje preneseš iz javnih sredstev na šolnine ...
gvidk
# 12.09.2017 ob 19:31
Podatki o zakonsko določeni neposredni učni obveznosti učiteljev kažejo, da imajo slovenski učitelji v osnovni in srednji šoli manj ur letne neposredne učne obveznosti kot v povprečju njihovi kolegi v OECD-ju. So pa nasprotno slovenske vzgojiteljice veliko več v igralnicah, kot je povprečje njihovih kolegic v tujini (za skoraj četrtino več).

To je eden bistvenih podatkov. Vzgojiteljice so v igralnici 30 ur tedensko, pomočnice 35, učitelji pa nekaj nad 20.
the law1
# 12.09.2017 ob 22:12
@zink

Nova Zelandija in Slovenija sta iz demografskega gledišča kot noč in dan:

- Povprečna starost Novozelandca 37,3 let in pada,
- povprečna starost Slovenca 43 let in raste.

NZ letno sprejme za 3 % prebivalstva tuje visoko kvalificirane delovne sile iz deficitarnih poklicev mlajše od 30 let. Če bi mi imeli takšno priselitveno strukturo, bi brez težav vzdrževali oz. pomlajevali starostno strukturo in furali Bismarckov pokojninski sistem ali kakšen koli sistem si že zamislimo. Imamo pa izselitev vsaj 8.000 visokokvalificiranih Slovencev letno in priselitev demografsko barvitega števila nizko ali nekvalificirane delovne sile z Balkana. Ko noč in dan.


Te zadeve, da si privlačen za tujo visokokvalificirano silo pač ne pade iz neba. Nizki davki in država narejena za mlade in seveda, da bo privlačil mlade željne zaslužka.
Simba
# 12.09.2017 ob 21:26
Se strinjam z the law1.
Recimo jaz bi uvedel šolnino za vse fakse ki producirajo ljudi, kateri so presežek na trgu delovne sile. Če je to slučajno neustavno, pa bi zahteval zmanjšanje vpisnih mest na minimum.
Uvedel bi tudi sistem državnega kreditiranja. Če vse delaš lepo normalno, ti na koncu študija ni potrebno vrniti niti 1 EUR (in v to bi zajel tudi študentske domove!). Če padeš enkrat, ok. Če padeš še enkrat - bi se moral takrat odločit - ali odnehaš, ali pa te država naprej kreditira, vendar boš moral to vračat. Za zelo dobre študente smeri ki proizvajajo visoko dodano vrednost na trgu pa bi jim dal še avtomatično štipendijo. Tako. Ta najboljši bi dobil nagrado plus zastonj študij, ta srednji bi dobil zastonj študij, ta slabi pa bi pač moral vračat ali pa odnehajo ali pa se sploh ne prijavijo.

K_ris: bi ti bil tak sistem ok? Bi bil pravičen do revnih?
Skippy
# 12.09.2017 ob 20:53
Denar mora biti za nedelujoče zdravstvo in ekstremne plače zdravnikov ...
K_ris
# 12.09.2017 ob 20:09
@the law1

O še kako je pomembno ali je javni ali privatni denar oz. davki imajo progresijo medtem, ko iz žepa ne.

Se pritožuješ nad tem, da je študij dostopen tudi otrokom iz revnejših družin?
ps11
# 13.09.2017 ob 00:58
Ekonomska fakulteta je lep primer, gruce se iz tam valijo, prakticno brez moznosti zaposlitve, ki so jim jo lazno obljubljali.
Simba
# 13.09.2017 ob 00:12
Kovaceva kobila: "Vaš predlog je recept za poneumljanje družbe in konstantno capljanje za svetom."
Ja, ekonomisti so vodilo sveta in vir izumljanja na zdravstvenem, it, biotehničnem, robotiki!
razni FDVjevci in pa filozofi so pa itak recept za odkrivanje novih znanstevnih prebojev v cernu in pa na nanotehnologiji...da ne govorimo o quantum računalnikih!
Naši vodijo na vseh svetovnih lestvicah. Saj pa ja ni čudno, če pa imamo nekaj 1000 diplomantov ekonomije in ostale krame VSAKO LETO!
Pa mi smo zakon! Kdo pravi da mi nismo prva švica?! Kobila od kovača pravi da smo! To pa zato ker mamo tolk družboslovcev, ekonomistov in filozofov! Sam poglejte Žižka! Svetovni fen-o-men.

/sakrazem off
Jarik
# 12.09.2017 ob 23:35
Ne skrbite. Primarna skrb osamosvojiteljev je pa vseeno še vedno živa. Otroci ne vedo nič o 2. sv. vojni na tleh Slovenije in bivše Juge. To vidimo iz komentarjev na forumih...
dejneseri
# 12.09.2017 ob 21:49
Tolk o viziji razvoja, in o intelektualnem dometu vladajocih kratkovidnezev in kratkomislecev...
the law1
# 12.09.2017 ob 20:57
@K_ris

Očitno sem prav razumel. Tvoja osnovna delitev pri dostopnosti študija je na bogate in revne, šele potem revne deliš po znanju.

Ti očitno nočeš razumeti
the law1
# 12.09.2017 ob 20:50
@K_ris

Kako pa de komentiraš tega, da so po podatkih naši učitelji lenuhi?
the law1
# 12.09.2017 ob 20:48
@K_ris

Tvoja rešitev je torej predvsem v selekciji na podlagi denarja in ne na podlagi znanja. Če si iz bogate družine, lahko v vsakem primeru študiraš in tista tvoja selekcija na podlagi znanja kar naenkrat zanje ni več relevantna.

Državno bi bila selekcija na osnovi znanja in o tem govorimo saj ta denar gre iz mojega žepa in me prekleto zanima kako je porabljen in da se z njim financirajo k***eni, pa naj bodo revni ali bogati je nedopustno.

Privatniki pa naj delajo kar hočejo. Tudi v npr. ZDA top privatne univerze štipendirajo tiste nadarjene, če dajo kaj na sebe oz. vedo, da bodo z znanjem vzdrževali imidž
K_ris
# 12.09.2017 ob 20:42
@the law1

Tvoja rešitev je torej predvsem v selekciji na podlagi denarja in ne na podlagi znanja. Če si iz bogate družine, lahko v vsakem primeru študiraš in tista tvoja selekcija na podlagi znanja kar naenkrat zanje ni več relevantna.
zink
# 12.09.2017 ob 20:31
Nova Zelandija in Slovenija sta iz demografskega gledišča kot noč in dan:

- Povprečna starost Novozelandca 37,3 let in pada,
- povprečna starost Slovenca 43 let in raste.

NZ letno sprejme za 3 % prebivalstva tuje visoko kvalificirane delovne sile iz deficitarnih poklicev mlajše od 30 let. Če bi mi imeli takšno priselitveno strukturo, bi brez težav vzdrževali oz. pomlajevali starostno strukturo in furali Bismarckov pokojninski sistem ali kakšen koli sistem si že zamislimo. Imamo pa izselitev vsaj 8.000 visokokvalificiranih Slovencev letno in priselitev demografsko barvitega števila nizko ali nekvalificirane delovne sile z Balkana. Ko noč in dan.
fafaron
# 12.09.2017 ob 19:54
Vsaj v nečem smo prvi
mend055
# 12.09.2017 ob 19:30
Kako da ni cekinov za vzgojo in izobraževanje? Na spletu se je našlo, da en slovenski zavod za izobraževanje (to niso šole) za letos ne more porabiti namenjenega mu denarja. Jim ostaja. Torej dinarčki so, le porabiti jih ne znamo/uspemo.
Guliarth
# 12.09.2017 ob 19:12
...in najvišje pri solidarstvu in korupciji. Zato živela siva ekonomija. Nagradne igre FURSa gor ali dol.
kapljač
# 13.09.2017 ob 18:30
"EJ , Profesorji so na oblasti. ". Samo za njihove honorarje mora biti dovolj, pa naj stane kar hoče.

Mesečevo Levico na oblast, bodo "prfoksi" vraćali, da bodo puklasti.
GORILA
# 13.09.2017 ob 08:02
@whitewice
Zdej nej pa hitri en razlozi da je Jansa v bistvu kriv in desnicarji. Leva vlada seveda ne.
Visanje davkov, manj denarja za solstvo in zdravstvo ter kadrovanje svojih ljudi po vseh moznih pozicijah. To smo dobili od leve vlade in ne desne.


...opisuješ obdobje od 10.2.2012 do 20.3.2013?
Sedaj pa priznam, da ne vem več - tudi Janša je že levičar!
AMFIBIJA
# 13.09.2017 ob 07:31
DODATEK NA BLAGOSLOV

Nova šola vrata je odprla,
so ime ji po čebeli dali,
z Majo so jo poimenovali,
ni čebelica stvari podprla.

Ni denarja, se je potožila,
pravprav čebela je molčala,
rekla nič, saj sploh se ni odzvala,
šolo je le višjim zatožila.

S smernicami trotov da ni skladno,
da odprtje se tako proslavlja,
da ga nečebela blagoslavlja,
je kaznivo, ne le nenavadno.

In z brenčanjem Maja vsem objavi,
da je zoper šolo nastopila,
vse navzoče je že zatožila,
blagoslov je to, da jih prijavi.

Je tradicija, se ve, kazniva,
delo pridnih se čebel preganja,
ideologija trotov zganja,
trote vedno se naprej poriva.

Tale pa se zamolči podatek,
ki ga Maja z nejevoljo sliši,
za pripravljenost je znesek višji,
pravi blagoslov je ta dodatek.

Da pripravljeni so dobro troti,
se dodatek redno izplačuje,
in kdor zoper to kaj natolcuje,
je v prekršku, ne le v hudi zmoti.

Pa še tole treba je dodati,
da v napredni šoli dandanašnji
troti vzgajajo se samopašni,
Maja jim je kakor prava mati.
severnik
# 13.09.2017 ob 07:05
Slovenija med državami z največjim krčenjem proračuna za izobraževanje

Kdo bo odgovarjal za posledice?? Kje v programih političnih imate to napisano? Ste o tem govorili v predvolilnih bojih?
oleander
# 13.09.2017 ob 06:51
Vse skupaj bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno.
K_ris
# 13.09.2017 ob 01:32
@Simba

Bi bil pravičen do revnih?


Da, takšen sistem bi bil pravičen do revnih.
Zoro27
# 13.09.2017 ob 00:14
Produkcija visokošolskega kadra je pri nas enormna in daleč pod ravnijo, ki smo jo dosegali 20 let nazaj. Žal.
KovacevaKobila
# 12.09.2017 ob 23:30
"Recimo jaz bi uvedel šolnino za vse fakse ki producirajo ljudi, kateri so presežek na trgu delovne sile."

Vaš predlog je recept za poneumljanje družbe in konstantno capljanje za svetom.

V zadnjih nekaj letih se - zaradi socialnih omrežij, razvoja uporabniških izkušenj itn. - na veliko zaposluje antropologe, ki so bili prej slabo zaposljiv kader. Če bi sledili vaši logiki oz. podpirali le kadre, ki so trenutno iskani v gospodarstvu, bi se ob vsaki inovaciji, ki za sabo potegne povpraševanje po trenutno manj iskanem kadru, znašli v zaostanku.

Bolje je imeti čim več izobraženih ljudi na čim več področjih, ne čim manj. Bolje je imeti preveč izobraženih, kot pa premalo. To je vendar jasno.

Štancanje kadrov, ki so danes aktualni, je nesmiselno tudi zato, ker zna povpraševanje po teh kadrih že jutri presahnit. S takšnim ukrepom se torej ne boste izognili kupom težko zaposljivih ljudi - kvečjemu nasprotno.
K_ris
# 12.09.2017 ob 21:20
@the law1

Ti očitno nočeš razumeti

A tega, da bi delitev na pametne in neumne delal le pri revnih? Verjemi, da sem razumel
K_ris
# 12.09.2017 ob 20:55
@the law1

Privatniki pa naj delajo kar hočejo.


Očitno sem prav razumel. Tvoja osnovna delitev pri dostopnosti študija je na bogate in revne, šele potem revne deliš po znanju.
the law1
# 12.09.2017 ob 20:33
Pa ne morem verjet, da ste mi na spodnji oomentar dali minuse

Tudi šolnine bi marsikaj rešile. Kot pa sem prej napisal naredimo selekcijo na znanju. Tisto brezvezno maturo naj si nekam vtaknejo in naj se ponovno uvedejo zahtevni sprejemni izpiti z omejenim vpisom.

Eni se kot zgleda zelo močno bojite znanja.
u qratz
# 12.09.2017 ob 19:43
če bojo krčili proračun,je konec brezplačnega šolstva ??
izo
# 13.09.2017 ob 00:03
Slovenija med državami z največjim krčenjem proračuna za izobraževanje

hja, je treba plačat privat šole. a bodo zdej kar posamezniki financirali svoj luksuz, lepo vas prosim??
the law1
# 12.09.2017 ob 20:23
@K_ris

Tega ne boš rešil tako, da financiranje preneseš iz javnih sredstev na šolnine ...

Tudi šolnine bi marsikaj rešile. Kot pa sem prej napisal naredimo selekcijo na znanju. Tisto brezvezno maturo naj si nekam vtaknejo in naj se ponovno uvedejo zahtevni sprejemni izpiti z omejenim vpisom.
etore
# 12.09.2017 ob 19:43
Glede na to, da prihaja mladež iz izobraževalnega sistema povečini funkcionalno nepismena, porabimo preveč denarja za ta namen. Po končani srednji šoli pa marsikdo ne zna niti dveh osnovnih stavkov povedati v tujem jeziku ali izračunati enostaven procentni račun...
the law1
# 12.09.2017 ob 20:31
@K_ris

Kakšno vezo ima to s tvojimi idejami, da naj se financira iz zasebnih sredstev, ker je to menda bolje?

Veš pač ne bi obstajale samo državne univerze ampak čisto privat, ki ne bi bile nič financirane iz javnega denarja. Tiste pa naj sprejmejo tistega, ki hočejo in seveda zaračunajo kolikor hočejo.
Kazalo